{"version":"1.0","provider_name":"Marenauta Blog","provider_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/","author_name":"Redakcija Marenauta","author_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/","title":"Jugo: topel veter, ki zdru\u017euje pu\u0161\u010davo z morjem - Marenauta Blog","type":"rich","width":600,"height":338,"html":"<blockquote class=\"wp-embedded-content\"><a href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jugo-topel-veter-ki-zdruzuje-puscavo-z-morjem\/\">Jugo: topel veter, ki zdru\u017euje pu\u0161\u010davo z morjem<\/a><\/blockquote>\n<script type='text\/javascript'>\n<!--\/\/--><![CDATA[\/\/><!--\n\t\t\/*! This file is auto-generated *\/\n\t\t!function(d,l){\"use strict\";var e=!1,n=!1;if(l.querySelector)if(d.addEventListener)e=!0;if(d.wp=d.wp||{},!d.wp.receiveEmbedMessage)if(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if(t)if(t.secret||t.message||t.value)if(!\/[^a-zA-Z0-9]\/.test(t.secret)){for(var r,i,a,s=l.querySelectorAll('iframe[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),n=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),o=new RegExp(\"^https?:$\",\"i\"),c=0;c<n.length;c++)n[c].style.display=\"none\";for(c=0;c<s.length;c++)if(r=s[c],e.source===r.contentWindow){if(r.removeAttribute(\"style\"),\"height\"===t.message){if(1e3<(a=parseInt(t.value,10)))a=1e3;else if(~~a<200)a=200;r.height=a}if(\"link\"===t.message)if(i=l.createElement(\"a\"),a=l.createElement(\"a\"),i.href=r.getAttribute(\"src\"),a.href=t.value,o.test(a.protocol))if(a.host===i.host)if(l.activeElement===r)d.top.location.href=t.value}}},e)d.addEventListener(\"message\",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener(\"DOMContentLoaded\",t,!1),d.addEventListener(\"load\",t,!1);function t(){if(!n){n=!0;for(var e,t,r=-1!==navigator.appVersion.indexOf(\"MSIE 10\"),i=!!navigator.userAgent.match(\/Trident.*rv:11\\.\/),a=l.querySelectorAll(\"iframe.wp-embedded-content\"),s=0;s<a.length;s++){if(!(e=a[s]).getAttribute(\"data-secret\"))t=Math.random().toString(36).substr(2,10),e.src+=\"#?secret=\"+t,e.setAttribute(\"data-secret\",t);if(r||i)(t=e.cloneNode(!0)).removeAttribute(\"security\"),e.parentNode.replaceChild(t,e)}}}}(window,document);\n\/\/--><!]]>\n<\/script><iframe sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" src=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jugo-topel-veter-ki-zdruzuje-puscavo-z-morjem\/embed\/\" width=\"600\" height=\"338\" title=\"&#8220;Jugo: topel veter, ki zdru\u017euje pu\u0161\u010davo z morjem&#8221; &#8212; Marenauta Blog\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\" class=\"wp-embedded-content\"><\/iframe>","thumbnail_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/04\/01-ROTTA.jpg","thumbnail_width":1200,"thumbnail_height":836,"description":"Med glavnimi vetrovi, ki jih lahko posadka izkoristi med kri\u017earjenjem po Sredozemlju, je tudi jugo. To je srednje mo\u010dan veter, ki je raz\u0161irjen po celotnem bazenu \u201cMare Nostrum\u201d, s posebnim poudarkom na Tirenskem in Jadranskem morju. Piha z juga in obi\u010dajno zavija v nasprotni smeri urinega kazalca proti vzhodu. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil Tako kot pri drugih vetrovih, prakti\u010dno vsaka obmorska sredozemska dr\u017eava uporablja svoje ime: Italijani ga imenujejo Scirocco, Slovenci\u00a0 \u201c\u0160iroko\u201d ali pa tudi kot so ga Hrvati poimenovali \u201cJugo\u201d. V drugih lokalnih dialektih lahko posadke naletijo na imena, kot so \u201cChili\u201d, \u201cKhamsin\u201d ali \u201cSimoon\u201d. Preberi tudi: Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju Meteorolo\u0161ki podatki, ki napovedujejo jugo Ne glede na ime, pod katerim je ta jugovzhodni veter znan, omogo\u010da jadralcem, da u\u010dinkovito izkoristijo jadra in u\u017eivajo v odli\u010dnem jadranju. Ko je jugo posebej mo\u010dan, lahko preseneti manj izku\u0161ene posadke in novince ter naredi plovbo nekoliko zahtevnej\u0161o. Vendar pa se z dobrim poznavanjem meteorologije, natan\u010dnim preu\u010devanjem vremenskih napovedi in spremljanjem parametrov, kot so pritisk, temperatura, vla\u017enost in obla\u010dnost, jugo zlahka napove. Tako je mogo\u010de pripraviti ustrezne na\u010drte poti in manevre. Danes imajo posadke na voljo tudi posebne aplikacije za vremenske napovedi na pametnih telefonih in tablicah, ki so lahko v veliko pomo\u010d, poleg seveda tradicionalnih obvestil obalne stra\u017ee. Za kapitana in posadko je klju\u010dnega pomena razumevanje, kako delujejo razli\u010dne vrste vetrov, saj lahko le tako ocenijo, ali je varno pluti ali pa jih lahko presenetijo nepri\u010dakovane razmere. Na splo\u0161no veter nastane zaradi gibanja zraka, ki te\u017ei k izena\u010devanju pritiska v atmosferi. Razvija se zaradi temperaturnih razlik, na primer med tropi in polarnimi obmo\u010dji ali med vodnimi povr\u0161inami in kopnim. Poleg tega na veter vplivata tudi temperatura zraka in vrtenje Zemlje, medtem ko so lokalne vremenske razmere klju\u010dnega pomena za nastanek juga. Jugo izvira iz afri\u0161ke pu\u0161\u010dave\u00a0 Sredozemsko in Jadransko morje, kot je znano, le\u017eita med Afriko in Evropo, dvema kontinentoma z zelo razli\u010dnimi podnebnimi razmerami in temperaturami. \u0160iroko nastane predvsem v regiji okoli severne afri\u0161ke obale, kjer se pojavi kot topel in suh zrak, ki pogosto dviguje pu\u0161\u010davski pesek. Nato ga zajame obmo\u010dje nizkega zra\u010dnega pritiska, ki ga za\u010dne potiskati \u010dez Sredozemlje. Zaradi vrtenja Zemlje se ta veter obi\u010dajno premika proti vzhodu. Tropski zrak, pome\u0161an z vla\u017enim zrakom nad morjem, lahko dose\u017ee hitrosti tudi do 50\u201360 vozlov. Tak\u0161ne razmere so lahko resen izziv za jadralce, zlasti spomladi in jeseni. Vla\u017een veter, ki lahko prinese de\u017e in nizek zra\u010dni tlak Kot pri vsakem vetru je tudi za vsakega skipperja in posadko pomembno vedeti, kje in kako nastane jugo ter kam se pomika med svojim potovanjem. To lahko bistveno olaj\u0161a na\u010drtovanje plovbe. Ko nastane v pu\u0161\u010davi Sahara, je jugo topel in suh veter. Ko pa se postopoma pomika \u010dez morje, vpija vlago. To pomeni, da ga lahko spremljajo temni, de\u017eevni oblaki in predvsem nenaden padec zra\u010dnega tlaka. Zaradi teh zna\u010dilnosti pa je jugo mogo\u010de napovedati \u017ee ve\u010d dni vnaprej. Pojav juga je sicer veliko bolj postopen, zato ga je relativno enostavno predvideti. Izku\u0161eni jadralci ga lahko zaznajo na podlagi prihajajo\u010dih oblakov, medtem ko lahko tisti, ki so na morju prvi\u010d, vedno uporabijo aplikacije za vremenske napovedi. Tak postopen za\u010detek vetra omogo\u010da dobro plovbo in dovolj \u010dasa za iskanje primernega zavetja ali sidri\u0161\u010da. Sezonski cikel juga Prvi dan je veter skoraj vedno zmeren in omogo\u010da prijetno hitro plovbo. \u0160ele drugi ali tretji dan se veter resni\u010dno okrepi in glede na njegovo mo\u010d lahko prisili posadke v iskanje za\u0161\u010ditenega pristani\u0161\u010da ali zavetja v zavarovanem zalivu. Mo\u010d juga je mo\u010dno odvisna od letnega \u010dasa. Poleti je temperaturna razlika med kopnim in morjem manj\u0161a, zato so vetrovi \u0161ibkej\u0161i. Spomladi in jeseni pa lahko jugo postane izjemno mo\u010dan, \u0161e posebej na odprtem morju. Kljub temu pa plovilo ni vedno za\u0161\u010diteno med otoki, saj se na ozkih prehodih lahko pojavijo sunki vetra, ki prina\u0161ajo mo\u010dne vetrove in razmeroma visoke valove. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil"}