{"version":"1.0","provider_name":"Marenauta Blog","provider_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/","author_name":"Redakcija Marenauta","author_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/","title":"Kako udobno je jadranje z avtopilotom? - Marenauta Blog","type":"rich","width":600,"height":338,"html":"<blockquote class=\"wp-embedded-content\"><a href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/kako-udobno-je-jadranje-z-avtopilotom\/\">Kako udobno je jadranje z avtopilotom?<\/a><\/blockquote>\n<script type='text\/javascript'>\n<!--\/\/--><![CDATA[\/\/><!--\n\t\t\/*! This file is auto-generated *\/\n\t\t!function(d,l){\"use strict\";var e=!1,n=!1;if(l.querySelector)if(d.addEventListener)e=!0;if(d.wp=d.wp||{},!d.wp.receiveEmbedMessage)if(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if(t)if(t.secret||t.message||t.value)if(!\/[^a-zA-Z0-9]\/.test(t.secret)){for(var r,i,a,s=l.querySelectorAll('iframe[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),n=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),o=new RegExp(\"^https?:$\",\"i\"),c=0;c<n.length;c++)n[c].style.display=\"none\";for(c=0;c<s.length;c++)if(r=s[c],e.source===r.contentWindow){if(r.removeAttribute(\"style\"),\"height\"===t.message){if(1e3<(a=parseInt(t.value,10)))a=1e3;else if(~~a<200)a=200;r.height=a}if(\"link\"===t.message)if(i=l.createElement(\"a\"),a=l.createElement(\"a\"),i.href=r.getAttribute(\"src\"),a.href=t.value,o.test(a.protocol))if(a.host===i.host)if(l.activeElement===r)d.top.location.href=t.value}}},e)d.addEventListener(\"message\",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener(\"DOMContentLoaded\",t,!1),d.addEventListener(\"load\",t,!1);function t(){if(!n){n=!0;for(var e,t,r=-1!==navigator.appVersion.indexOf(\"MSIE 10\"),i=!!navigator.userAgent.match(\/Trident.*rv:11\\.\/),a=l.querySelectorAll(\"iframe.wp-embedded-content\"),s=0;s<a.length;s++){if(!(e=a[s]).getAttribute(\"data-secret\"))t=Math.random().toString(36).substr(2,10),e.src+=\"#?secret=\"+t,e.setAttribute(\"data-secret\",t);if(r||i)(t=e.cloneNode(!0)).removeAttribute(\"security\"),e.parentNode.replaceChild(t,e)}}}}(window,document);\n\/\/--><!]]>\n<\/script><iframe sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" src=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/kako-udobno-je-jadranje-z-avtopilotom\/embed\/\" width=\"600\" height=\"338\" title=\"&#8220;Kako udobno je jadranje z avtopilotom?&#8221; &#8212; Marenauta Blog\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\" class=\"wp-embedded-content\"><\/iframe>","thumbnail_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/12\/01-SKIPPER.jpg","thumbnail_width":1200,"thumbnail_height":750,"description":"Za\u010detnik v jadranju se verjetno spra\u0161uje kak\u0161en smisel ima nadzor nad jadrnico prepustiti elektronski napravi (avtomatski pilot), \u010de pa je lepota jadranja ravno v upravljanju s plovilom. Potem pa pride do situacije, ko se posadka loti napa\u010dnga manevra in potrebuje skiperja ali pa ko je \u010dlan posadke, ki je \u017ee ve\u010d ur na stra\u017ei za krmilom, utrujen in bi si \u0161el skuhati kavico&#8230;medtem pa jadrnica neustra\u0161no ohranja svojo smer pod sunki vetra; to je ta \u010darovnija, ki jo spro\u017ei ta ne\u017eiva, a inteligentna &#8220;stvar&#8221; in s tem poka\u017ee svoj pravi pomen. Resnica je, da vsakdo, ki poskusi udobje avtopilota, ga ne le zelo ceni, ampak brez njega skoraj ne more ve\u010d. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila\u00a0 Ime avtopilot ali samoupravni sistem je splo\u0161ni izraz, ki dejansko zajema veliko razli\u010dnih vrst naprav, imajo pa vse isto osnovno na\u010delo: da avtomatski sistem nekako zazna smer plovila ali smer vetra ali pa oboje in se odlo\u010di, kako bo krmil pod va\u0161im nadzorom in z minimalnim posredovanjem krmarja. Z drugimi besedami: avtopilot je nekak\u0161na nevidna posadka. Pomorski avtopiloti &#8211; zgodba, ki se je za\u010dela \u017ee zdavnaj Samoupravljanje na jadrnicah obstaja \u017ee dolgo \u010dasa, \u010deprav velja, da je prvi, ki je uporabil pravi, \u010deprav nepopoln sistem za nadzor krmila plovila, Joshua Slocum. On je namre\u010d leta 1890 spoznal, da bo njegova jadrnica &#8220;Spray&#8221; dr\u017eala naravnost na tiso\u010de milj, \u010de bo krmilnik blokiran. \u0160tevilni izku\u0161eni jadralci trdijo, da ni bila zaslu\u017ena le palica, s katero je zaklenil krmilo, temve\u010d kombinacija obrobe jader in oblike trupa, ki je dr\u017eala Spray na poti. Kakorkoli, trik, ki ga je Slocum uporabil, je omogo\u010dil prvo plovbo z nevidno posadko. Tak\u0161en podvig je o\u010ditno vzbudil \u0161iroko zanimanje za samoupravne sisteme. Za\u010detki razvoja teh sistemov segajo v zgodnja desetletja 20. stoletja. V tem obdobju je bilo razvitih nekaj avtopilotov za regate \u010dolnov, ki so tekmovali v dolgih kanalih. Prvi sistem, ki temelji na \u017eiroskopu, je bil ustvarjen v dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja, vendar je bil takrat na voljo le za velika plovila. Navtiki so morali po\u010dakati do sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko je Derek Fawcett ustvaril prvi avtopilot za majhna plovila. Elektronski avtopiloti so danes zapletena me\u0161anica prefinjene elektronike in kompleksnih algoritmov, ki ne zagotavljajo le natan\u010dno, ampak tudi u\u010dinkovito krmiljenje plovila. Vendar pa prefinjenost dana\u0161njih avtopilotov ne pomeni, da so enostavnej\u0161i mehanski sistemi izgubili svoje mesto na krovu; nasprotno \u0161e vedno so klju\u010dni, \u010de ne \u017ee bistveni kos opreme, na katero mnogi navtiki prisegajo. Torej, poglejmo najprej, kako ti sistemi delujejo. Elektronski avtopiloti\u00a0 Elektronski avtopiloti so preprosto majhni ra\u010dunalniki, ki sprejemajo informacije od razli\u010dnih senzorjev, se odlo\u010dajo kako krmiliti in nato tudi premaknejo krmilo. Da bi se odlo\u010dili, kako bodo krmilili plovilo, morajo avtopiloti najprej pridobiti nekaj osnovnih podatkov. V ta namen je najpomembnej\u0161i podatek o smeri \u010dolna, ki ga avtopilot pridobi iz elektronskega kompasa. Poleg tega avtopiloti uporabljajo \u017eiroskope, ki ozna\u010dujejo hitrost spremembe te\u010daja ali, \u010de \u017eelite, hitrost obrata. Drugi senzor, ki je pogost pri nekaterih avtopilotih, meri dejanski kot krmila. Elektronski avtopiloti lahko prejemajo informacije iz razli\u010dnih drugih virov, odvisno od tega, kako izpopolnjeni so. Podatki GPS na primer omogo\u010dajo avtopilotu, da se obrne proti smerni to\u010dki, medtem ko podatki senzorja vetra omogo\u010dajo avtopilotu, da vzdr\u017euje stalen kot proti vetru, namesto da se usmerja proti kompasu. Dana\u0161nji najnaprednej\u0161i sistemi vklju\u010dujejo senzorje, kot je 9-osni merilnik pospe\u0161ka, ki zagotavljajo zelo natan\u010dne loke, tudi ko je plovilo podvr\u017eeno zdrsom, nagibu in zibanju ali pluje pri nizki hitrosti. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila\u00a0 Avtopilotski ra\u010dunalnik in pogonska enota Ra\u010dunalnik z avtopilotom je dejansko mozeg celotnega sistema, \u010digar naloga je sprejemanje in obdelava podatkov iz ve\u010d senzorjev in skiperjevih navodil ter odlo\u010ditev, kako krmiliti plovilo. \u0160tevilni sodobni avtopiloti se pove\u017eejo z risalniki kart in lahko dejansko upravljajo plovilo. Z drugimi besedami, lahko uporabnika popeljejo od to\u010dke A do to\u010dke B brez ve\u010djih posegov s strani skiperja, ob tem se pa izognejo tudi nevarnostim. V resnici ste pa lahko, \u010de pustite avtopilot popolnoma brez nadzora, na koncu v resnih te\u017eavah. Ampak dokler ga imate pod nadzorom je le-ta lahko zelo koristen. Pogonska enota je mi\u0161ica avtopilota, ki je odgovorna za dejansko gibanje krmila. Obi\u010dajno se pove\u017ee s krmilom neposredno ali preko krmila ali kolesa. Preprosto povedano, pogonska enota je le motor, ki ga krmili avtopilotski ra\u010dunalnik. Skiperji koristijo avtopilot s pomo\u010djo krmilne enote. Te enote imajo obi\u010dajno nekaj gumbov, ki omogo\u010dajo vklop in izklop avtopilota ali spreminjanje smeri postopoma za eno ali nekaj stopinj. Energetska poraba &#8211; \u0161ibka to\u010dka elektronskih avtopilotov Glavna pomanjkljivost avtopilotov je poraba energije. Torej pred namestitvijo le-tega skrbno pretehtajte svoje dejanske potrebe in se prepri\u010dajte ali so baterije res kos zahtevani porabi. Je pa mogo\u010de zmanj\u0161ati zahtevan nivo energije s strani avtopilota, \u010de ugotovimo kateri drugi dejavniki vplivajo na njegovo porabo energije. Zna\u010dilnosti plovila, kot sta izpodriv in oblika trupa, igrajo zelo pomembno vlogo pri porabi energije. Vendar pa je glavni dejavnik, ki vodi do velike potrebe energije, verjetno prav trimanje jader. Dobro uravnote\u017eeno plovilo bo od avtopilota porabilo veliko manj energije kot slab\u0161e uravnote\u017eeno. Na energetsko porabo avtopilota mo\u010dno vplivajo tudi razmere na morju. Veliki valovi zahtevajo precej pogostih prilagoditev krmila in zato tudi veliko mo\u010di. V takih situacijah bi moral nekdo prevzeti krmilo in za nekaj \u010dasa prihraniti delo avtopilota.\u00a0 Mehanski avtopilot: prednosti in slabosti V bistvu je glavni koncept mehanskih samoupravnih sistemov enak kot pri njihovih elektronskih kolegih. Oboji za usmerjanje plovila potrebujejo senzorje, da dolo\u010dijo smer plovbe. Vendar se podobnosti tu kon\u010dajo in obstaja veliko pomembnih razlik. Predvsem v mehanskih sistemih senzorji niso elektronski, ampak preprosto fizi\u010dni objekti, kot sta vremenska lopatica ali jadro. Poleg tega uporabljajo mehansko opremo za prenos sil, ki premikajo krmilo, torej nimajo elektromotorjev ali drugih elektronskih komponent. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila\u00a0 Najpogostej\u0161i tip mehanskega samokrmiljenja je mehanski vetrni avtopilot, ki je na voljo le v dveh tipih. Prvi je sistem, ki ga imenujemo &#8220;pomo\u017eno krmilo&#8221;. Pri tej vrsti lopatice je pomo\u017eno krmilo name\u0161\u010deno na krmi in postane &#8220;pravo&#8221; krmilo, ki usmerja plovilo. Pri uporabi pomo\u017enega krmila je treba krmilo plovila pritrditi, na primer z zaklepanjem kolesa ali s privezovanjem droga. Lopatica ima protiute\u017e, ki jo dr\u017ei navpi\u010dno, razen \u010de je veter dovolj mo\u010dan, da jo sam obra\u010da. Ko je veter vzporeden z lopatico, ostane le-ta navpi\u010dna in v tem primeru ostane krmilo poravnano s plovilom. \u010ce jadrnica spremeni smer, veter potisne lopatico, ki nato zavrti pomo\u017eno krmilo, da se plovilo vrne na predvideno smer. Za pravilno delovanje na kateri koli to\u010dki jadranja preprosto naravnajte lopatico proti vetru. Prav tako je mogo\u010de prilagoditi ob\u010dutljivost odziva krmila. Pomo\u017eno krmilo je pravzaprav odli\u010dno, saj lahko deluje tudi kot krmilni sistem v sili, \u010de je nanj pritrjen majhen krmilnik. Druga zelo pogosta vrsta vetrnega krmila je servo nihalo. Na voljo je sicer veliko znamk servo nihalnih vetrnih lopatic, vendar delujejo vse zelo podobno. Tako kot direktni pogon ima tudi servo nihalo majhno veslo v vodi, ki je sicer videti kot krmilo, vendar pa dejansko ne krmili plovilo. Lopatica v tem primeru premika veslo na enak na\u010din kot zobnik z neposrednim pogonom, vendar pa celotno veslo lahko prosto niha od strani do strani, torej kot nihalo. Ko se veslo vrti, hidrodinami\u010dna sila povzro\u010di, da niha na obe strani, odvisno od smeri vrtenja. Nekaj \u200b\u200bvrvic nato prenese to gibanje na kolo ali ro\u010dico. Skratka, glavna razlika med sistemom neposrednega pogona in sistemom servo nihala je v tem, da je pri slednjem tisto, kar na koncu krmili plovilo je krmilo jadrnice in ne pomo\u017eno krmilo avtopilota. Avtopilot &#8211; elektronski ali mehanski?\u00a0 Zdaj, ko vemo nekaj ve\u010d o avtopilotih, pridemo do glavnega vpra\u0161anja: je bolj\u0161i mehanski avtopilot ali elektronski? Odgovor je: odvisno. Noben sistem ni popoln in vsak ima svoje prednosti in slabosti. Lahko je mamljivo razmi\u0161ljati o novih elektronskih sistemih kot o zamenjavi za njihove prednike, staromodne mehanske sisteme. Dejstvo pa je, da so kljub desetletjem napredka na podro\u010dju elektronske strojne in programske opreme, mehanski sistemi \u0161e vedno prednostna izbira ve\u010dine navtikov, ki plujejo po dolgih kri\u017earjenjih in po svetu. Vendar to ne pomeni, da elektronski avtopiloti niso dobri. Pravzaprav je ve\u010dina novih jadrnic zdaj opremljena z vnaprej name\u0161\u010denimi elektronskimi avtopiloti in za to obstajajo \u0161e kako dobri razlogi. Glavna privla\u010dnost mehanskega avtopilota je enaka kot pri ve\u010dini mehanskih sistemov na splo\u0161no. Ko se pokvarijo, obstaja velika verjetnost, da jih je mogo\u010de popraviti. In ko ste obkro\u017eeni z na tiso\u010de milj oceana, je popravljivost zelo dobrodo\u0161la. Na dolgih potovanjih lahko mehanski avtopiloti krmilijo plovila na stotine milj, zahtevajo le manj\u0161e prilagoditve na poti. Poleg tega bodo to storili brez porabe energije. To je verjetno njihova druga velika prednost pred elektronskimi. Odlo\u010dajo stil plovbe in energijske zaloge Ravno zaradi trdnosti, fleksibilnosti in odsotnosti porabe energije je mehansko samokrmiljenje \u0161e posebej privla\u010dno za jadranje na morju. Poleg tega se mehanski avtopiloti najbolje obnesejo v vetrovnih razmerah, kar je nasprotje elektronskih avtopilotov, katerih motorji se ob mo\u010dnem vetru te\u017eko dr\u017eijo smeri. Vetrna lopatica je tudi zelo tiha v primerjavi s hrupnim motorjem nekaterih elektronskih sistemov. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila\u00a0 Mehanski avtopiloti opravljajo fantasti\u010dno delo, vendar imajo eno veliko omejitev. To pomeni, da se zana\u0161ajo na veter, da usmerja plovilo in posledi\u010dno ne delujejo, \u010de vetra ni. \u010ce imate na krovu samo eno lopatico, boste morali vzeti krmilo, ko za\u017eenete motor. Takrat so elektronski avtopiloti najbolj uporabni in to je razlog, zakaj ima veliko navtikov kar oba sistema na krovu. To dejstvo pa tudi pojasnjuje, zakaj je veliko novih plovil opremljenih z elektronskimi avtopiloti. V kombinaciji z elektronskimi kartografi bodo slednji dejansko naredili tudi va\u0161o plovbo ob obali veliko bolj gladko in varnej\u0161o."}