{"id":11959,"date":"2021-11-04T18:09:37","date_gmt":"2021-11-04T17:09:37","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=11959"},"modified":"2021-12-01T10:59:59","modified_gmt":"2021-12-01T09:59:59","slug":"z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/","title":{"rendered":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja"},"content":{"rendered":"

Pontinsko oto\u010dje je locirano pred obalo Lacija in se od vedno smatra za enega najlep\u0161ih arhipelagov v Sredozemlju. Najbolje se te otoke (Palmarola, Ponza, Ventotene, Zannone in Santo Stefano) spozna ravno z jadrnico, saj imamo tako prilo\u017enost pre\u017eiveti teden dni v naravi in sprostitvi ter odkriti \u010dudovite pla\u017ee, osamljene zalive, kristalno morje, podvodne jame, vasice ob obali ter pri tem videti ne\u0161teto sledov starodavne zgo<\/span>dovine. Zaradi majhnih razdalj med otoki je ta itinerarij s svojimi 120 miljami dopust primeren za vse, tako izku\u0161ene navtike kot novince.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju<\/a><\/div>\n

1. dan, Nettuno (vkrcanje)<\/strong><\/h2>\n

Na\u0161 itinerarij se pri\u010dne v kraju Nettuno, ki je od arhipelaga oddaljen cca 30 milj in manj kot 1 uro od letali\u0161\u010da Fiumicino (Rim), kar omogo\u010da lahek dostop do mesta vkrcanja tudi tistim, ki prihajajo od dale\u010d. Vkrcanje je navadno po 17h in vedno priporo\u010damo, da se prva no\u010d pre\u017eivi kar v marini in se ta \u010das izkoristi za obisk tega zna\u010dilnega srednjeve\u0161kega mesteca, ob tem pa u\u017eivate v njegovem spro\u0161\u010dujo\u010dem vzdu\u0161ju in si privo\u0161\u010dite odli\u010dno ve\u010derjo.<\/span><\/p>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

2. dan, Nettuno-Palmarola, 30 milj<\/strong><\/h2>\n

Ob zori zapustimo marino in usmerimo jadrnico proti otoku Palmarola, ki predstavlja prvo etapo na\u0161ega dopusta. Potrebovali bomo pribli\u017eno 3,5h za plovbo do otoka, ki je oddaljen 3o milj.<\/span> Palmarola je namre\u010d najbolj zahodni otok arhipelaga in je seveda prvi v vrsti, \u010de se pluje s severa, kot je tudi na\u0161 primer. Za pristanek se napotimo proti zalivu Cala del Porto, zanka ju\u017eno od rta San Silverio, imamo pa 2 mo\u017enosti: zaplujemo po prehodu med zahodno obalo in skupino skal “I Piatti” ali pa bolj previdno zahodno mimo skal “Le Galere” in se tako pravokotno pribli\u017eamo pla\u017ei. Zaliv je za\u0161\u010diten od vzhodnih vetrov, a izpostavljen zahodnim. Kot alternativo lahko izberemo sidranje v zalivu<\/span> Brigantina, imenitno sidri\u0161\u010de s severne strani uokvirjeno s \u010dudovito pe\u010dino in s skalo Suvace na vzhodni strani. Zaliv je dobil to ime, ker\u00a0\u017ee od leta 1700 nudi zavetje jadrnicam in jih \u0161\u010diti od zmernih severozahodnih, severnih in severovzhodnih vetrov. <\/span>Morsko dno je sestavljeno iz peska in skal, ne prime povsod enako dobro, vendar je pa morje neverjetno prozorno.<\/p>\n

Palmarola je divji otok, skoraj neposeljen in nudi nedotaknjeno naravo, saj tu ni cest, ne pitne vode, ne elektri\u010dne energije in vse to je del \u0161arma, poleg lepih hi\u0161ic vklesanih v skalo, turkiznega morja in krasnih razgledov, predvsem ob son\u010dnih zahodih. Eden teh je skala Mezzogiorno, do katerega se pride samo skozi jamo, ki je dostopna z gumenjakom. Na otoku sta \u0161e dve zanimivi jami\u00a0 –\u00a0 prva je Grotta del Gatto, ki ima izvir sladke vode; druga pa \u201cScogliera della Cattedrale\u201d (Pe\u010dina katedrale) s svojimi skalami, ki segajo proti nebu kot gotski zvoniki. Vredne ogleda so tudi skale Le Galere – posebne skale pokrite z obsidianom, \u010drnim steklom z oker progami, ki so ga primitivni doma\u010dini uporabljali za izdelavo konic pu\u0161\u010dic, sekir in no\u017eev. Kljub grobim reliefom, pe\u010dinam in skalam, je Palmarola enostavno vrt na prostem, izredno bogat z mediteranskim rastlinjem. <\/span>Jacques Yves Cousteau, znani francoski raziskovalec, je bil tako navdu\u0161en nad otokom, da ga je ozna\u010dil za najlep\u0161i otok v Sredozemlju. Kdor \u017eeli obiskati ta koti\u010dek raja, mora priti z ladjo in ravno zaradi tega je ta otok dosti manj obiskan od ostalih v Pontinskem oto\u010dju.<\/span><\/p>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

3. dan, Palmarola-Ponza, 3 milje<\/strong><\/h2>\n

Danes plujemo proti otoku Ponza – najve\u010djemu v arhipelagu, ki je oddaljen zgolj 3 milje. Ko dvignemu jadra in zapustimo Palmarolo, je potrebno paziti na plitvino Zirri, ki se nahaja pribli\u017eno 450 m jugovzhodno od rta\u00a0<\/span>Vardella, saj je tu voda res izjemno nizka. Po 30 minutni plovbi prispemo na otok, \u010digar obala je zelo raz\u010dlenjena in ima veliko zaveti\u0161\u010d med prelepimi zalivi in uvalami. Izbiramo lahko med 4 glavnimi sidri\u0161\u010di. Prvo je pred pristani\u0161\u010dem v Ponzi, saj je znotraj marine zelo te\u017eko najti prosti privez, predvsem v visoki sezoni. Tukaj smo sicer izpostavljeni vetrovom 1. kvadranta in je najbolje biti vedno na oprezu. Zaradi teh vetrov je mogo\u010de bolje zasidrati se v zalivu<\/span> Cala Chiaia di Luna, ki je znan po svoji impresivni strmi pe\u010dini bele barve v obliki polmeseca. Drugi dve mo\u017enosti sta zaliva <\/span>Cala dell\u2019Acqua in Cala Feola, ki nudita dobre priveze, vendar sta izpostavljena vetru ponent. V drugem lahko takoj, ko odvr\u017eemo sidro na njegovem me\u0161anem kamnito-pe\u0161\u010denem morskem dnu globokem cca 10-15 metrov, u\u017eivamo v naravnih bazenih, ki jim tukaj pravijo kar <\/span>\u201cfontone\u201d.<\/p>\n

To so lahko tudi izhodi\u0161\u010da zaraziskovanje ne\u0161teto koti\u010dkov obale te \u010dudovite skalnate pokrajine.\u00a0 Med najbolj mikavnimi so jame Grotte di Pilato in legenda pravi, da so tu stari rimljani gojili morene; zelo zanimive so tudi jame Grotte Azzurre in Grotte degli Smeraldi. Na severni starni otoka ne gre zamuditi pla\u017ee Cala Gaetano in Cala Felce, slednja je locirana to\u010dno na vrhu otoka in slovi po praproti, ki obarvajo tamkaj\u0161nje \u017eveplene skale v odtenke rumene barve. Na vzhodni strani otoka izstopata\u00a0<\/span>Cala Cantina in Cala d\u2019Inferno s svojimi temnimi skalami. Zelo posebna je tudi pla\u017ea\u00a0<\/span>Bagno Vecchio, kamnita in gramozna, kjer so bili neko\u010d izgnani prisilni delavci iz burbonskih zaporov. Tu najdemo tudi rimsko nekropolo s pogledom na morje. Kdor si \u017eeli pogledati otok z druga\u010dne perspektive, pa se lahko vzpne na najvi\u0161ji vrh otoka –\u00a0<\/span>Monte Guardia (280 metrov), od koder se odpira \u0161irok pogled. Za aperitiv priporo\u010damo pla\u017eo\u00a0<\/span>Frontone, kjer se nahaja diskoteka na odprtem, medtem ko za ve\u010derjo lahko izberete pristani\u0161ko obmo\u010dje, polno majhnih trgovin odprti pozno v no\u010d in kjer poteka bogato no\u010dno \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\n
Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju<\/a><\/div>\n<\/div>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

4. dan, Ponza-Zannone, 6 milj<\/strong><\/h2>\n

Dana\u0161nji dan na\u0161ega kri\u017earjenja je rezerviran za popolno potopitev v naravo, govora je namre\u010d o otoku <\/span>Zannone, najbolj severnemu otoku arhipelaga, ki je od Ponze oddaljen pribli\u017eno 6 milj v smeri severo-vzhod. Zannone se razprostira na nekaj ve\u010d kot 100 hektarjih zemlje in predstavlja neokrnjen raj edinstven v Sredozemlju in je od leta 1979 del narodnega parka Circeo in dejansko predstavlja njegov geografski\u00a0oto\u0161ki dodatek. Ta naravni rezervat zavzema pas obalen zemlje od Anzia do Terracine, vklju\u010dno z delom gozdov na celini ter omenjeni otok. Za obisk tega obmo\u010dja potrebujemo dovoljenje, ki ga pridobimo pri gozdni stra\u017ei, ki je za park odgovorna. Za prihod na otok sta 2 varianti: lahko zapustimo Ponzo z na\u0161o jadrnico in po uri plovbe pridemo do edinega sidri\u0161\u010da na otoku, ki ga zastopa “Secca del Varo” ali pa izkoristimo eden od transferjev, ki so na razpolago iz marine Ponza in nas pripeljejo do otoka v 45 minutah.<\/span><\/p>\n

Takoj, ko stopimo na otok, nas prevzame njegova nadzemeljska lepota s \u010dudovitimi razgledi, morjem turkizne barve in znaki daljne zgodovine. Za razliko od ostalih otokov v arhipelagu, ki s precej nazob\u010danimi obalami in neplodno zemljo, je Zannone kompakten otok z bogatim rastlinjem. Zadostuje, da se sprehodimo po enih od \u0161tevilnih potk na otoku in pri tem vpijemo vonj ro\u017emarina, mirte, sivke, mastike in brnistre (\u017euke) ali pa pre\u010dkamo gozd \u010drnike ter za\u010dutimo morski vetri\u010d, ki nas popelje v drugo dimenzijo. Pri rtu Varo se za\u010dne pot, ki so jo ustvarili benediktinsko-cisterijanski menihi in vodi do ostankov samostana Sveti Duh (Santo Spirito), kjer so se menihi naselili v 13. stoletju, da bi se za\u0161\u010ditili pred neprestanimi napadi piratov. Nadaljujemo pot do razgledne to\u010dke Monte Pellegrino, ki z vi\u0161ine 194 m ponuja neverjetno panoramo. Tu lahko vidimo<\/span> tiso\u010dletne vulkanske kamnine in bujno vegetacijo, previsne pe\u010dine, kjer gnezdijo sokoli selci in kraljevi galebi in samotne zalive. Vreden ogleda je tudi svetilnik Capo Negro na severnem delu otoka, zagotovo pa vsakega prevzame bogato morsko okolje, kjer \u017eivijo hobotnice, \u0161karpene, barvne morene in veliki raki. Ljubitelji potapljanja bodo z veseljem raziskovali ostanke motorne jadrnice \u201cCorriere di Ponza\u201d, ki jo je med drugo svetovno vojno torpedirala in potopila nem\u0161ka podmornica.\u00a0<\/span><\/p>\n

Kot zanimivost: otok slovi po ne\u010dem nepri\u010dakovanem, saj je ravno tukaj markiz Casati Stampa imel razko\u0161ne spolne zabave. Torej najve\u010dja atrakcija, poleg naravnih lepot, je njegova tema\u010dna, pikantna preteklost, ki se ve\u010dinoma vrti okoli markiza in njegove soproge, nekdanje igralke Anne Fallarino. Ob koncih tedna se je ob otoku zasidralo na desetine jaht in gliserjev grofov, baronov, zvezdnikov in milijarderjev. Gostje so v tem \u010dasu popili ogromno alkohola in med zadnjimi vzdr\u017eevalnimi deli so oblasti na\u0161le zakopane na kupe razbitih steklenic. Potem pa so stvari u\u0161le izpod nadzora. Eroti\u010dne igrice so se leta 1970 kon\u010dale krvavo, ko se je Anna v enega od svojih postavnih ljubimcev zaljubila. V navalu ljubosumja je njen soprog oba ubil, nato pa si na podstre\u0161ju njunega stanovanja v Rimu pognal kroglo v glavo. Danes na Zannoneju ni ni\u010desar, niti ene kavarne ne. Samo svetilnik in od sonca obledela, dotrajana vila s stebri\u0161\u010dem in teraso z razgledom na morje. Vila je bila zgrajena v 30. letih in je prehajala iz rok ene plemi\u0161ke dru\u017eine v druge. Italijanska aristokracija je od nekdaj uporabljala otok, poln muflonov in divjih ovac, kot zasebno lovi\u0161\u010de. Ovce, edini prebivalci Zannoneja, ki se pasejo na vrhu strmih pe\u010din, so danes za\u0161\u010ditena vrsta.<\/p>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

5. dan, Zannone-Ventotene, 25 milj<\/strong><\/h2>\n

Naslednji cilj pred nami je otok Ventotene, do katerega nas lo\u010di 25 milj, torej 3h plovbe. Za sidranje lahko izberemo Porto Romano, manj\u0161i zaliv vkopan v kamnino tufo. \u0160\u010diti ga rt Pertuso, ki se razteza proti jugu in tvori naravni pomol, a zaradi skalnate plitvine na vhodu lahko do njega dostopajo le plovila z ugrezom manj\u0161im od 1,6 m. Bolj primeren je tako malce severneje Porto Nuovo, ki je za\u0161\u010diten z valobranom na pomolu in ponuja privez za 40 plovil. V kolikor se \u017eeli ostati na sidru, priporo\u010damo zaliv Cala Nave s temnim in mehkim peskom vulkanskega izvora, ki je tudi najbolj priljubljena pla\u017ea na otoku ali pa Parata Grande, ki je svojemu imenu navkljub zelo majhna, ampak nas preseneti s slikovitimi pe\u010dinami, ki obkro\u017eajo cel zaliv.<\/span><\/p>\n

Ventotene je drugi najve\u010dji otok v arhipelagu in obsega povr\u0161ino 1,5 km2<\/sup> . Tukaj se nam zazdi, da se je \u010das ustavil, saj je vzdu\u0161je izredno spro\u0161\u010deno. Otok je bogat z zgodovino in ogromno je dokazov o mo\u010dni vezi z anti\u010dnim Rimom, kajti to je bilo obdobje, v katerem je otok do\u017eivel najve\u010dji sijaj. Tu najdemo ostanke cesarske vile poimenovane \u201cVilla Giulia\u201d, ki je ime dobila bo prvi rimski plemkinji, ki je bila sem izgnana; lahko obi\u0161\u010demo “il Forte”, v skalo vkopane bazene, ki so jih v rimskih \u010dasih uportabljali za ribogojstvo ali pa si ogledamo muzej, ki je posve\u010den ostankom petih galej, najdenih na morskem dnu leta 2009, z nedotaknjenimi tovori vina in olivnega olja. Poleg na\u0161tetega pa so na otoku res krasne pla\u017ee npr. Cala Battaglia s \u010drnim peskom in zaliv <\/span>Cala Rossano.<\/p>\n

Zve\u010der nas \u010daka sprehod po naseljenem kraju s hi\u0161kami pastelnih barv, ki uokvirjajo starorimsko pristani\u0161\u010de in tako dajajo videz jaslic s pogledom na morje. To je dejansko to\u010dka, kjer se odvija \u017eivljenje na otoku, okoli zaliva in va\u0161<\/span>kega trga, kjer se zbirajo doma\u010dini, ribi\u010di in turisti ter tako ustvarjajo pravlji\u010dno vzdu\u0161je.<\/span><\/p>\n

\u0160e nekaj zanimivosti: Ventotene je prvi energetsko samozadosten otok v Sredozemlju, tu \u017eivi cca 700 doma\u010dinov, ime pa je otok dobil po vetru (vento), saj je zimsko podnebje na otoku precej vetrovno.<\/span><\/p>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

6. dan, Ventotene-Santo Stefano, 1 milja<\/strong><\/h2>\n

Po ogledu otoka Ventotene in u\u017eivanju v njegovih po\u010dasnih ritmih in kristalno \u010disti vodi, lahko izkoristimo dana\u0161nji dan za obisk kraja, ki je nenavaden in na nek na\u010din zlove\u0161\u010d. Govorimo o otoku <\/span>Santo Stefano, ki je cca 1 miljo vzhodno od otoka Ventotene. Za izlet na ta otok lahko uporabimo lokalni transfer, ki ve\u010dkrat na dan pelje iz glavnega pristani\u0161\u010da. Kot celoten arhipelag je tudi ta otok vulkanskega izvora in je lepe kro\u017ene oblike premera 500m in obsega povr\u0161ino 27 hektarjev. Strme pe\u010dine so tu vedno ote\u017eevale pristop, ki je mo\u017een le na 4 to\u010dkah in izbor je odvisen od dnevnih vetrov. Trenutno je otok nenaseljen in je na njem le stavba nekdanjega zapora, impresivna okrogla zgradba z 99 celicami, zato si je tudi pridobil naziv “italijanski Alcatraz”. Zapor je dal zgraditi Ferdinand IV okoli leta 1794 in je imel funkcijo kaznilnice vse do leta 1965, ko so ga definitivno zaprli. Med najbolj znanimi zaporniki med sredino 19. in zgodnjim 20. stoletjem so bili pisatelj Luigi Settembrini, razbojnik Carmine Crocco, anarhista Gaetano Bresci in Giuseppe Mariani. Fa\u0161isti\u010dna vlada je sem poslala mnoge znane antifa\u0161iste, med njimi Sandra Pertinija, bodo\u010dega italijanskega predsednika. Od znanih Slovencev je na otoku skoraj tri leta prisilno prebival Dor\u010de Sardo\u010d, ki je bil na drugem tr\u017ea\u0161kem procesu proti slovenskim antifa\u0161istom obsojen na smrt, nato so so kazen spremenili v dosmrtni zapor. Sardo\u010d, rojen v Slivnem pri Trstu, je bil na otoku Santo Stefano zaprt do kapitulacije Italije 8. septembra 1943. Znotraj kaznilnice so posneli \u0161tevilne filme, med katerimi Krik (Tinto Brass), Ostia (Sergio Citti) in Sul mare (Alessandro D’Alatri). Zagotovo je to kraj, ki ga je nujno obiskati, saj pri\u010da o delu italijanske zgodovine, ki ga ne gre pozabiti.<\/span><\/p>\n

\"Pontine\"<\/p>\n

7. dan, Santo Stefano-San Felice Circeo-Nettuno, 52 milj<\/strong><\/h2>\n

Napo\u010dil je trenutek, ko moramo zapustiti to izredno zanimivo in lepo oto\u010dje, saj se na\u0161 dopust po\u010dasi bli\u017ea koncu. Jadrnico usmerimo proti severu. Pred nami je plovba do na\u0161e baze Nettuno (pribli\u017eno 50 milj). Vmes bomo nekje na pol poti naredili \u0161e postanek na prekrasnem rtu San Felice Circeo, ki sodi med najbolj o\u010darljive to\u010dke na ozemlju pokrajine Lacij. Lahko se zasidramo kar pred pla\u017eo Torre Paola, ki se razteza ob morju po obmo\u010dju, ki je del narodnega parka Circeo in blesti v vsej svoji lepoti ter gleda na neskon\u010dne sipine pri kraju Sabaudia, jezero Paola (ki mu pravijo tudi laguna Sabaudia) in na \u0161tevilne skale, morske jame ter morje \u010darobne turkizne barve, ki je tako zna\u010dilno ravno za ta del Sredozemlja.<\/span><\/p>\n

Zdaj nas \u010daka \u0161e zadnjih 27 milj in 3h plovbe, da se vrnemo na \u0161tartno to\u010dko, v marino Nettuno. Tu bomo pre\u017eiveli zadnjo no\u010d in se skupaj pogovorili o vsem, kar smo na tem prelepem kri\u017earjenju videli in do\u017eiveli.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju <\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pontinsko oto\u010dje je locirano pred obalo Lacija in se od vedno smatra za enega najlep\u0161ih arhipelagov v Sredozemlju. Najbolje se te otoke (Palmarola, Ponza, Ventotene, Zannone in Santo Stefano) spozna ravno z jadrnico, saj imamo tako prilo\u017enost pre\u017eiveti teden dni v naravi in sprostitvi ter odkriti \u010dudovite pla\u017ee, osamljene zalive, kristalno morje, podvodne jame, vasice ob obali ter pri tem videti ne\u0161teto sledov starodavne zgodovine. Zaradi majhnih razdalj med otoki je ta itinerarij s svojimi 120 miljami dopust primeren za vse, tako izku\u0161ene navtike kot novince. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 1. dan, Nettuno (vkrcanje) Na\u0161 itinerarij se pri\u010dne v kraju Nettuno, ki je od arhipelaga oddaljen cca 30 milj in manj kot 1 uro od letali\u0161\u010da Fiumicino (Rim), kar omogo\u010da lahek dostop do mesta vkrcanja tudi tistim, ki prihajajo od dale\u010d. Vkrcanje je navadno po 17h in vedno priporo\u010damo, da se prva no\u010d pre\u017eivi kar v marini in se ta \u010das izkoristi za obisk tega zna\u010dilnega srednjeve\u0161kega mesteca, ob tem pa u\u017eivate v njegovem spro\u0161\u010dujo\u010dem vzdu\u0161ju in si privo\u0161\u010dite odli\u010dno ve\u010derjo. 2. dan, Nettuno-Palmarola, 30 milj Ob zori zapustimo marino in usmerimo jadrnico proti otoku Palmarola, ki predstavlja prvo etapo na\u0161ega dopusta. Potrebovali bomo pribli\u017eno 3,5h za plovbo do otoka, ki je oddaljen 3o milj. Palmarola je namre\u010d najbolj zahodni otok arhipelaga in je seveda prvi v vrsti, \u010de se pluje s severa, kot je tudi na\u0161 primer. Za pristanek se napotimo proti zalivu Cala del Porto, zanka ju\u017eno od rta San Silverio, imamo pa 2 mo\u017enosti: zaplujemo po prehodu med zahodno obalo in skupino skal “I Piatti” ali pa bolj previdno zahodno mimo skal “Le Galere” in se tako pravokotno pribli\u017eamo pla\u017ei. Zaliv je za\u0161\u010diten od vzhodnih vetrov, a izpostavljen zahodnim. Kot alternativo lahko izberemo sidranje v zalivu Brigantina, imenitno sidri\u0161\u010de s severne strani uokvirjeno s \u010dudovito pe\u010dino in s skalo Suvace na vzhodni strani. Zaliv je dobil to ime, ker\u00a0\u017ee od leta 1700 nudi zavetje jadrnicam in jih \u0161\u010diti od zmernih severozahodnih, severnih in severovzhodnih vetrov. Morsko dno je sestavljeno iz peska in skal, ne prime povsod enako dobro, vendar je pa morje neverjetno prozorno. Palmarola je divji otok, skoraj neposeljen in nudi nedotaknjeno naravo, saj tu ni cest, ne pitne vode, ne elektri\u010dne energije in vse to je del \u0161arma, poleg lepih hi\u0161ic vklesanih v skalo, turkiznega morja in krasnih razgledov, predvsem ob son\u010dnih zahodih. Eden teh je skala Mezzogiorno, do katerega se pride samo skozi jamo, ki je dostopna z gumenjakom. Na otoku sta \u0161e dve zanimivi jami\u00a0 –\u00a0 prva je Grotta del Gatto, ki ima izvir sladke vode; druga pa \u201cScogliera della Cattedrale\u201d (Pe\u010dina katedrale) s svojimi skalami, ki segajo proti nebu kot gotski zvoniki. Vredne ogleda so tudi skale Le Galere – posebne skale pokrite z obsidianom, \u010drnim steklom z oker progami, ki so ga primitivni doma\u010dini uporabljali za izdelavo konic pu\u0161\u010dic, sekir in no\u017eev. Kljub grobim reliefom, pe\u010dinam in skalam, je Palmarola enostavno vrt na prostem, izredno bogat z mediteranskim rastlinjem. Jacques Yves Cousteau, znani francoski raziskovalec, je bil tako navdu\u0161en nad otokom, da ga je ozna\u010dil za najlep\u0161i otok v Sredozemlju. Kdor \u017eeli obiskati ta koti\u010dek raja, mora priti z ladjo in ravno zaradi tega je ta otok dosti manj obiskan od ostalih v Pontinskem oto\u010dju. 3. dan, Palmarola-Ponza, 3 milje Danes plujemo proti otoku Ponza – najve\u010djemu v arhipelagu, ki je oddaljen zgolj 3 milje. Ko dvignemu jadra in zapustimo Palmarolo, je potrebno paziti na plitvino Zirri, ki se nahaja pribli\u017eno 450 m jugovzhodno od rta\u00a0Vardella, saj je tu voda res izjemno nizka. Po 30 minutni plovbi prispemo na otok, \u010digar obala je zelo raz\u010dlenjena in ima veliko zaveti\u0161\u010d med prelepimi zalivi in uvalami. Izbiramo lahko med 4 glavnimi sidri\u0161\u010di. Prvo je pred pristani\u0161\u010dem v Ponzi, saj je znotraj marine zelo te\u017eko najti prosti privez, predvsem v visoki sezoni. Tukaj smo sicer izpostavljeni vetrovom 1. kvadranta in je najbolje biti vedno na oprezu. Zaradi teh vetrov je mogo\u010de bolje zasidrati se v zalivu Cala Chiaia di Luna, ki je znan po svoji impresivni strmi pe\u010dini bele barve v obliki polmeseca. Drugi dve mo\u017enosti sta zaliva Cala dell\u2019Acqua in Cala Feola, ki nudita dobre priveze, vendar sta izpostavljena vetru ponent. V drugem lahko takoj, ko odvr\u017eemo sidro na njegovem me\u0161anem kamnito-pe\u0161\u010denem morskem dnu globokem cca 10-15 metrov, u\u017eivamo v naravnih bazenih, ki jim tukaj pravijo kar \u201cfontone\u201d. To so lahko tudi izhodi\u0161\u010da zaraziskovanje ne\u0161teto koti\u010dkov obale te \u010dudovite skalnate pokrajine.\u00a0 Med najbolj mikavnimi so jame Grotte di Pilato in legenda pravi, da so tu stari rimljani gojili morene; zelo zanimive so tudi jame Grotte Azzurre in Grotte degli Smeraldi. Na severni starni otoka ne gre zamuditi pla\u017ee Cala Gaetano in Cala Felce, slednja je locirana to\u010dno na vrhu otoka in slovi po praproti, ki obarvajo tamkaj\u0161nje \u017eveplene skale v odtenke rumene barve. Na vzhodni strani otoka izstopata\u00a0Cala Cantina in Cala d\u2019Inferno s svojimi temnimi skalami. Zelo posebna je tudi pla\u017ea\u00a0Bagno Vecchio, kamnita in gramozna, kjer so bili neko\u010d izgnani prisilni delavci iz burbonskih zaporov. Tu najdemo tudi rimsko nekropolo s pogledom na morje. Kdor si \u017eeli pogledati otok z druga\u010dne perspektive, pa se lahko vzpne na najvi\u0161ji vrh otoka –\u00a0Monte Guardia (280 metrov), od koder se odpira \u0161irok pogled. Za aperitiv priporo\u010damo pla\u017eo\u00a0Frontone, kjer se nahaja diskoteka na odprtem, medtem ko za ve\u010derjo lahko izberete pristani\u0161ko obmo\u010dje, polno majhnih trgovin odprti pozno v no\u010d in kjer poteka bogato no\u010dno \u017eivljenje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 4. dan, Ponza-Zannone, 6 milj Dana\u0161nji dan na\u0161ega kri\u017earjenja je rezerviran za popolno potopitev v naravo, govora je namre\u010d o otoku Zannone, najbolj severnemu otoku arhipelaga, ki je od Ponze oddaljen pribli\u017eno 6 milj v smeri severo-vzhod. Zannone se razprostira na nekaj ve\u010d kot 100 hektarjih zemlje in predstavlja neokrnjen raj edinstven v Sredozemlju in je od leta 1979 del narodnega parka Circeo in dejansko predstavlja njegov geografski\u00a0oto\u0161ki dodatek. Ta naravni rezervat zavzema pas obalen zemlje od Anzia do Terracine, vklju\u010dno z delom gozdov na celini ter omenjeni otok. Za obisk tega obmo\u010dja potrebujemo dovoljenje, ki ga pridobimo pri gozdni stra\u017ei, ki je za park odgovorna. Za prihod na otok sta 2 varianti: lahko zapustimo Ponzo z na\u0161o jadrnico in po uri plovbe pridemo do edinega sidri\u0161\u010da na otoku, ki ga zastopa “Secca del Varo” ali pa izkoristimo eden od transferjev, ki so na razpolago iz marine Ponza in nas pripeljejo do otoka v 45 minutah. Takoj, ko stopimo na otok, nas prevzame njegova nadzemeljska lepota s \u010dudovitimi razgledi, morjem turkizne barve in znaki daljne zgodovine. Za razliko od ostalih otokov v arhipelagu, ki s precej nazob\u010danimi obalami in neplodno zemljo, je Zannone kompakten otok z bogatim rastlinjem. Zadostuje, da se sprehodimo po enih od \u0161tevilnih potk na otoku in pri tem vpijemo vonj ro\u017emarina, mirte, sivke, mastike in brnistre (\u017euke) ali pa pre\u010dkamo gozd \u010drnike ter za\u010dutimo morski vetri\u010d, ki nas popelje v drugo dimenzijo. Pri rtu Varo se za\u010dne pot, ki so jo ustvarili benediktinsko-cisterijanski menihi in vodi do ostankov samostana Sveti Duh (Santo Spirito), kjer so se menihi naselili v 13. stoletju, da bi se za\u0161\u010ditili pred neprestanimi napadi piratov. Nadaljujemo pot do razgledne to\u010dke Monte Pellegrino, ki z vi\u0161ine 194 m ponuja neverjetno panoramo. Tu lahko vidimo tiso\u010dletne vulkanske kamnine in bujno vegetacijo, previsne pe\u010dine, kjer gnezdijo sokoli selci in kraljevi galebi in samotne zalive. Vreden ogleda je tudi svetilnik Capo Negro na severnem delu otoka, zagotovo pa vsakega prevzame bogato morsko okolje, kjer \u017eivijo hobotnice, \u0161karpene, barvne morene in veliki raki. Ljubitelji potapljanja bodo z veseljem raziskovali ostanke motorne jadrnice \u201cCorriere di Ponza\u201d, ki jo je med drugo svetovno vojno torpedirala in potopila nem\u0161ka podmornica.\u00a0 Kot zanimivost: otok slovi po ne\u010dem nepri\u010dakovanem, saj je ravno tukaj markiz Casati Stampa imel razko\u0161ne spolne zabave. Torej najve\u010dja atrakcija, poleg naravnih lepot, je njegova tema\u010dna, pikantna preteklost, ki se ve\u010dinoma vrti okoli markiza in njegove soproge, nekdanje igralke Anne Fallarino. Ob koncih tedna se je ob otoku zasidralo na desetine jaht in gliserjev grofov, baronov, zvezdnikov in milijarderjev. Gostje so v tem \u010dasu popili ogromno alkohola in med zadnjimi vzdr\u017eevalnimi deli so oblasti na\u0161le zakopane na kupe razbitih steklenic. Potem pa so stvari u\u0161le izpod nadzora. Eroti\u010dne igrice so se leta 1970 kon\u010dale krvavo, ko se je Anna v enega od svojih postavnih ljubimcev zaljubila. V navalu ljubosumja je njen soprog oba ubil, nato pa si na podstre\u0161ju njunega stanovanja v Rimu pognal kroglo v glavo. Danes na Zannoneju ni ni\u010desar, niti ene kavarne ne. Samo svetilnik in od sonca obledela, dotrajana vila s stebri\u0161\u010dem in teraso z razgledom na morje. Vila je bila zgrajena v 30. letih in je prehajala iz rok ene plemi\u0161ke dru\u017eine v druge. Italijanska aristokracija je od nekdaj uporabljala otok, poln muflonov in divjih ovac, kot zasebno lovi\u0161\u010de. Ovce, edini prebivalci Zannoneja, ki se pasejo na vrhu strmih pe\u010din, so danes za\u0161\u010ditena vrsta. 5. dan, Zannone-Ventotene, 25 milj Naslednji cilj pred nami je otok Ventotene, do katerega nas lo\u010di 25 milj, torej 3h plovbe. Za sidranje lahko izberemo Porto Romano, manj\u0161i zaliv vkopan v kamnino tufo. \u0160\u010diti ga rt Pertuso, ki se razteza proti jugu in tvori naravni pomol, a zaradi skalnate plitvine na vhodu lahko do njega dostopajo le plovila z ugrezom manj\u0161im od 1,6 m. Bolj primeren je tako malce severneje Porto Nuovo, ki je za\u0161\u010diten z valobranom na pomolu in ponuja privez za 40 plovil. V kolikor se \u017eeli ostati na sidru, priporo\u010damo zaliv Cala Nave s temnim in mehkim peskom vulkanskega izvora, ki je tudi najbolj priljubljena pla\u017ea na otoku ali pa Parata Grande, ki je svojemu imenu navkljub zelo majhna, ampak nas preseneti s slikovitimi pe\u010dinami, ki obkro\u017eajo cel zaliv. Ventotene je drugi najve\u010dji otok v arhipelagu in obsega povr\u0161ino 1,5 km2 . Tukaj se nam zazdi, da se je \u010das ustavil, saj je vzdu\u0161je izredno spro\u0161\u010deno. Otok je bogat z zgodovino in ogromno je dokazov o mo\u010dni vezi z anti\u010dnim Rimom, kajti to je bilo obdobje, v katerem je otok do\u017eivel najve\u010dji sijaj. Tu najdemo ostanke cesarske vile poimenovane \u201cVilla Giulia\u201d, ki je ime dobila bo prvi rimski plemkinji, ki je bila sem izgnana; lahko obi\u0161\u010demo “il Forte”, v skalo vkopane bazene, ki so jih v rimskih \u010dasih uportabljali za ribogojstvo ali pa si ogledamo muzej, ki je posve\u010den ostankom petih galej, najdenih na morskem dnu leta 2009, z nedotaknjenimi tovori vina in olivnega olja. Poleg na\u0161tetega pa so na otoku res krasne pla\u017ee npr. Cala Battaglia s \u010drnim peskom in zaliv Cala Rossano. Zve\u010der nas \u010daka sprehod po naseljenem kraju s hi\u0161kami pastelnih barv, ki uokvirjajo starorimsko pristani\u0161\u010de in tako dajajo videz jaslic s pogledom na morje. To je dejansko to\u010dka, kjer se odvija \u017eivljenje na otoku, okoli zaliva in va\u0161kega trga, kjer se zbirajo doma\u010dini, ribi\u010di in turisti ter tako ustvarjajo pravlji\u010dno vzdu\u0161je. \u0160e nekaj zanimivosti: Ventotene je prvi energetsko samozadosten otok v Sredozemlju, tu \u017eivi cca 700 doma\u010dinov, ime pa je otok dobil po vetru (vento), saj je zimsko podnebje na otoku precej vetrovno. 6. dan, Ventotene-Santo Stefano, 1 milja Po ogledu otoka Ventotene in u\u017eivanju v njegovih po\u010dasnih ritmih in kristalno \u010disti vodi, lahko izkoristimo dana\u0161nji dan za obisk kraja, ki je nenavaden in na nek na\u010din zlove\u0161\u010d. Govorimo o otoku Santo Stefano, ki je cca 1 miljo vzhodno od otoka Ventotene. Za izlet na ta otok lahko uporabimo lokalni transfer, ki ve\u010dkrat na dan pelje iz glavnega pristani\u0161\u010da. Kot celoten arhipelag je tudi ta otok vulkanskega izvora in je lepe kro\u017ene oblike premera 500m in obsega povr\u0161ino 27 hektarjev. Strme pe\u010dine so tu vedno ote\u017eevale pristop, ki je mo\u017een le na 4 to\u010dkah in izbor je odvisen od dnevnih vetrov. Trenutno je otok nenaseljen in je na njem le stavba nekdanjega zapora, impresivna okrogla zgradba z 99 celicami, zato si je tudi pridobil naziv “italijanski Alcatraz”. Zapor je dal zgraditi Ferdinand IV okoli leta 1794 in je imel funkcijo kaznilnice vse do leta 1965, ko so ga definitivno zaprli. Med najbolj znanimi zaporniki med sredino 19. in zgodnjim 20. stoletjem so bili pisatelj Luigi Settembrini, razbojnik Carmine Crocco, anarhista Gaetano Bresci in Giuseppe Mariani. Fa\u0161isti\u010dna vlada je sem poslala…<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":9783,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[87],"tags":[124],"yoast_head":"\nZ jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Pontinsko oto\u010dje je locirano pred obalo Lacija in se od vedno smatra za enega najlep\u0161ih arhipelagov v Sredozemlju. Najbolje se te otoke (Palmarola, Ponza, Ventotene, Zannone in Santo Stefano) spozna ravno z jadrnico, saj imamo tako prilo\u017enost pre\u017eiveti teden dni v naravi in sprostitvi ter odkriti \u010dudovite pla\u017ee, osamljene zalive, kristalno morje, podvodne jame, vasice ob obali ter pri tem videti ne\u0161teto sledov starodavne zgodovine. Zaradi majhnih razdalj med otoki je ta itinerarij s svojimi 120 miljami dopust primeren za vse, tako izku\u0161ene navtike kot novince. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 1. dan, Nettuno (vkrcanje) Na\u0161 itinerarij se pri\u010dne v kraju Nettuno, ki je od arhipelaga oddaljen cca 30 milj in manj kot 1 uro od letali\u0161\u010da Fiumicino (Rim), kar omogo\u010da lahek dostop do mesta vkrcanja tudi tistim, ki prihajajo od dale\u010d. Vkrcanje je navadno po 17h in vedno priporo\u010damo, da se prva no\u010d pre\u017eivi kar v marini in se ta \u010das izkoristi za obisk tega zna\u010dilnega srednjeve\u0161kega mesteca, ob tem pa u\u017eivate v njegovem spro\u0161\u010dujo\u010dem vzdu\u0161ju in si privo\u0161\u010dite odli\u010dno ve\u010derjo. 2. dan, Nettuno-Palmarola, 30 milj Ob zori zapustimo marino in usmerimo jadrnico proti otoku Palmarola, ki predstavlja prvo etapo na\u0161ega dopusta. Potrebovali bomo pribli\u017eno 3,5h za plovbo do otoka, ki je oddaljen 3o milj. Palmarola je namre\u010d najbolj zahodni otok arhipelaga in je seveda prvi v vrsti, \u010de se pluje s severa, kot je tudi na\u0161 primer. Za pristanek se napotimo proti zalivu Cala del Porto, zanka ju\u017eno od rta San Silverio, imamo pa 2 mo\u017enosti: zaplujemo po prehodu med zahodno obalo in skupino skal “I Piatti” ali pa bolj previdno zahodno mimo skal “Le Galere” in se tako pravokotno pribli\u017eamo pla\u017ei. Zaliv je za\u0161\u010diten od vzhodnih vetrov, a izpostavljen zahodnim. Kot alternativo lahko izberemo sidranje v zalivu Brigantina, imenitno sidri\u0161\u010de s severne strani uokvirjeno s \u010dudovito pe\u010dino in s skalo Suvace na vzhodni strani. Zaliv je dobil to ime, ker\u00a0\u017ee od leta 1700 nudi zavetje jadrnicam in jih \u0161\u010diti od zmernih severozahodnih, severnih in severovzhodnih vetrov. Morsko dno je sestavljeno iz peska in skal, ne prime povsod enako dobro, vendar je pa morje neverjetno prozorno. Palmarola je divji otok, skoraj neposeljen in nudi nedotaknjeno naravo, saj tu ni cest, ne pitne vode, ne elektri\u010dne energije in vse to je del \u0161arma, poleg lepih hi\u0161ic vklesanih v skalo, turkiznega morja in krasnih razgledov, predvsem ob son\u010dnih zahodih. Eden teh je skala Mezzogiorno, do katerega se pride samo skozi jamo, ki je dostopna z gumenjakom. Na otoku sta \u0161e dve zanimivi jami\u00a0 –\u00a0 prva je Grotta del Gatto, ki ima izvir sladke vode; druga pa \u201cScogliera della Cattedrale\u201d (Pe\u010dina katedrale) s svojimi skalami, ki segajo proti nebu kot gotski zvoniki. Vredne ogleda so tudi skale Le Galere – posebne skale pokrite z obsidianom, \u010drnim steklom z oker progami, ki so ga primitivni doma\u010dini uporabljali za izdelavo konic pu\u0161\u010dic, sekir in no\u017eev. Kljub grobim reliefom, pe\u010dinam in skalam, je Palmarola enostavno vrt na prostem, izredno bogat z mediteranskim rastlinjem. Jacques Yves Cousteau, znani francoski raziskovalec, je bil tako navdu\u0161en nad otokom, da ga je ozna\u010dil za najlep\u0161i otok v Sredozemlju. Kdor \u017eeli obiskati ta koti\u010dek raja, mora priti z ladjo in ravno zaradi tega je ta otok dosti manj obiskan od ostalih v Pontinskem oto\u010dju. 3. dan, Palmarola-Ponza, 3 milje Danes plujemo proti otoku Ponza – najve\u010djemu v arhipelagu, ki je oddaljen zgolj 3 milje. Ko dvignemu jadra in zapustimo Palmarolo, je potrebno paziti na plitvino Zirri, ki se nahaja pribli\u017eno 450 m jugovzhodno od rta\u00a0Vardella, saj je tu voda res izjemno nizka. Po 30 minutni plovbi prispemo na otok, \u010digar obala je zelo raz\u010dlenjena in ima veliko zaveti\u0161\u010d med prelepimi zalivi in uvalami. Izbiramo lahko med 4 glavnimi sidri\u0161\u010di. Prvo je pred pristani\u0161\u010dem v Ponzi, saj je znotraj marine zelo te\u017eko najti prosti privez, predvsem v visoki sezoni. Tukaj smo sicer izpostavljeni vetrovom 1. kvadranta in je najbolje biti vedno na oprezu. Zaradi teh vetrov je mogo\u010de bolje zasidrati se v zalivu Cala Chiaia di Luna, ki je znan po svoji impresivni strmi pe\u010dini bele barve v obliki polmeseca. Drugi dve mo\u017enosti sta zaliva Cala dell\u2019Acqua in Cala Feola, ki nudita dobre priveze, vendar sta izpostavljena vetru ponent. V drugem lahko takoj, ko odvr\u017eemo sidro na njegovem me\u0161anem kamnito-pe\u0161\u010denem morskem dnu globokem cca 10-15 metrov, u\u017eivamo v naravnih bazenih, ki jim tukaj pravijo kar \u201cfontone\u201d. To so lahko tudi izhodi\u0161\u010da zaraziskovanje ne\u0161teto koti\u010dkov obale te \u010dudovite skalnate pokrajine.\u00a0 Med najbolj mikavnimi so jame Grotte di Pilato in legenda pravi, da so tu stari rimljani gojili morene; zelo zanimive so tudi jame Grotte Azzurre in Grotte degli Smeraldi. Na severni starni otoka ne gre zamuditi pla\u017ee Cala Gaetano in Cala Felce, slednja je locirana to\u010dno na vrhu otoka in slovi po praproti, ki obarvajo tamkaj\u0161nje \u017eveplene skale v odtenke rumene barve. Na vzhodni strani otoka izstopata\u00a0Cala Cantina in Cala d\u2019Inferno s svojimi temnimi skalami. Zelo posebna je tudi pla\u017ea\u00a0Bagno Vecchio, kamnita in gramozna, kjer so bili neko\u010d izgnani prisilni delavci iz burbonskih zaporov. Tu najdemo tudi rimsko nekropolo s pogledom na morje. Kdor si \u017eeli pogledati otok z druga\u010dne perspektive, pa se lahko vzpne na najvi\u0161ji vrh otoka –\u00a0Monte Guardia (280 metrov), od koder se odpira \u0161irok pogled. Za aperitiv priporo\u010damo pla\u017eo\u00a0Frontone, kjer se nahaja diskoteka na odprtem, medtem ko za ve\u010derjo lahko izberete pristani\u0161ko obmo\u010dje, polno majhnih trgovin odprti pozno v no\u010d in kjer poteka bogato no\u010dno \u017eivljenje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 4. dan, Ponza-Zannone, 6 milj Dana\u0161nji dan na\u0161ega kri\u017earjenja je rezerviran za popolno potopitev v naravo, govora je namre\u010d o otoku Zannone, najbolj severnemu otoku arhipelaga, ki je od Ponze oddaljen pribli\u017eno 6 milj v smeri severo-vzhod. Zannone se razprostira na nekaj ve\u010d kot 100 hektarjih zemlje in predstavlja neokrnjen raj edinstven v Sredozemlju in je od leta 1979 del narodnega parka Circeo in dejansko predstavlja njegov geografski\u00a0oto\u0161ki dodatek. Ta naravni rezervat zavzema pas obalen zemlje od Anzia do Terracine, vklju\u010dno z delom gozdov na celini ter omenjeni otok. Za obisk tega obmo\u010dja potrebujemo dovoljenje, ki ga pridobimo pri gozdni stra\u017ei, ki je za park odgovorna. Za prihod na otok sta 2 varianti: lahko zapustimo Ponzo z na\u0161o jadrnico in po uri plovbe pridemo do edinega sidri\u0161\u010da na otoku, ki ga zastopa “Secca del Varo” ali pa izkoristimo eden od transferjev, ki so na razpolago iz marine Ponza in nas pripeljejo do otoka v 45 minutah. Takoj, ko stopimo na otok, nas prevzame njegova nadzemeljska lepota s \u010dudovitimi razgledi, morjem turkizne barve in znaki daljne zgodovine. Za razliko od ostalih otokov v arhipelagu, ki s precej nazob\u010danimi obalami in neplodno zemljo, je Zannone kompakten otok z bogatim rastlinjem. Zadostuje, da se sprehodimo po enih od \u0161tevilnih potk na otoku in pri tem vpijemo vonj ro\u017emarina, mirte, sivke, mastike in brnistre (\u017euke) ali pa pre\u010dkamo gozd \u010drnike ter za\u010dutimo morski vetri\u010d, ki nas popelje v drugo dimenzijo. Pri rtu Varo se za\u010dne pot, ki so jo ustvarili benediktinsko-cisterijanski menihi in vodi do ostankov samostana Sveti Duh (Santo Spirito), kjer so se menihi naselili v 13. stoletju, da bi se za\u0161\u010ditili pred neprestanimi napadi piratov. Nadaljujemo pot do razgledne to\u010dke Monte Pellegrino, ki z vi\u0161ine 194 m ponuja neverjetno panoramo. Tu lahko vidimo tiso\u010dletne vulkanske kamnine in bujno vegetacijo, previsne pe\u010dine, kjer gnezdijo sokoli selci in kraljevi galebi in samotne zalive. Vreden ogleda je tudi svetilnik Capo Negro na severnem delu otoka, zagotovo pa vsakega prevzame bogato morsko okolje, kjer \u017eivijo hobotnice, \u0161karpene, barvne morene in veliki raki. Ljubitelji potapljanja bodo z veseljem raziskovali ostanke motorne jadrnice \u201cCorriere di Ponza\u201d, ki jo je med drugo svetovno vojno torpedirala in potopila nem\u0161ka podmornica.\u00a0 Kot zanimivost: otok slovi po ne\u010dem nepri\u010dakovanem, saj je ravno tukaj markiz Casati Stampa imel razko\u0161ne spolne zabave. Torej najve\u010dja atrakcija, poleg naravnih lepot, je njegova tema\u010dna, pikantna preteklost, ki se ve\u010dinoma vrti okoli markiza in njegove soproge, nekdanje igralke Anne Fallarino. Ob koncih tedna se je ob otoku zasidralo na desetine jaht in gliserjev grofov, baronov, zvezdnikov in milijarderjev. Gostje so v tem \u010dasu popili ogromno alkohola in med zadnjimi vzdr\u017eevalnimi deli so oblasti na\u0161le zakopane na kupe razbitih steklenic. Potem pa so stvari u\u0161le izpod nadzora. Eroti\u010dne igrice so se leta 1970 kon\u010dale krvavo, ko se je Anna v enega od svojih postavnih ljubimcev zaljubila. V navalu ljubosumja je njen soprog oba ubil, nato pa si na podstre\u0161ju njunega stanovanja v Rimu pognal kroglo v glavo. Danes na Zannoneju ni ni\u010desar, niti ene kavarne ne. Samo svetilnik in od sonca obledela, dotrajana vila s stebri\u0161\u010dem in teraso z razgledom na morje. Vila je bila zgrajena v 30. letih in je prehajala iz rok ene plemi\u0161ke dru\u017eine v druge. Italijanska aristokracija je od nekdaj uporabljala otok, poln muflonov in divjih ovac, kot zasebno lovi\u0161\u010de. Ovce, edini prebivalci Zannoneja, ki se pasejo na vrhu strmih pe\u010din, so danes za\u0161\u010ditena vrsta. 5. dan, Zannone-Ventotene, 25 milj Naslednji cilj pred nami je otok Ventotene, do katerega nas lo\u010di 25 milj, torej 3h plovbe. Za sidranje lahko izberemo Porto Romano, manj\u0161i zaliv vkopan v kamnino tufo. \u0160\u010diti ga rt Pertuso, ki se razteza proti jugu in tvori naravni pomol, a zaradi skalnate plitvine na vhodu lahko do njega dostopajo le plovila z ugrezom manj\u0161im od 1,6 m. Bolj primeren je tako malce severneje Porto Nuovo, ki je za\u0161\u010diten z valobranom na pomolu in ponuja privez za 40 plovil. V kolikor se \u017eeli ostati na sidru, priporo\u010damo zaliv Cala Nave s temnim in mehkim peskom vulkanskega izvora, ki je tudi najbolj priljubljena pla\u017ea na otoku ali pa Parata Grande, ki je svojemu imenu navkljub zelo majhna, ampak nas preseneti s slikovitimi pe\u010dinami, ki obkro\u017eajo cel zaliv. Ventotene je drugi najve\u010dji otok v arhipelagu in obsega povr\u0161ino 1,5 km2 . Tukaj se nam zazdi, da se je \u010das ustavil, saj je vzdu\u0161je izredno spro\u0161\u010deno. Otok je bogat z zgodovino in ogromno je dokazov o mo\u010dni vezi z anti\u010dnim Rimom, kajti to je bilo obdobje, v katerem je otok do\u017eivel najve\u010dji sijaj. Tu najdemo ostanke cesarske vile poimenovane \u201cVilla Giulia\u201d, ki je ime dobila bo prvi rimski plemkinji, ki je bila sem izgnana; lahko obi\u0161\u010demo “il Forte”, v skalo vkopane bazene, ki so jih v rimskih \u010dasih uportabljali za ribogojstvo ali pa si ogledamo muzej, ki je posve\u010den ostankom petih galej, najdenih na morskem dnu leta 2009, z nedotaknjenimi tovori vina in olivnega olja. Poleg na\u0161tetega pa so na otoku res krasne pla\u017ee npr. Cala Battaglia s \u010drnim peskom in zaliv Cala Rossano. Zve\u010der nas \u010daka sprehod po naseljenem kraju s hi\u0161kami pastelnih barv, ki uokvirjajo starorimsko pristani\u0161\u010de in tako dajajo videz jaslic s pogledom na morje. To je dejansko to\u010dka, kjer se odvija \u017eivljenje na otoku, okoli zaliva in va\u0161kega trga, kjer se zbirajo doma\u010dini, ribi\u010di in turisti ter tako ustvarjajo pravlji\u010dno vzdu\u0161je. \u0160e nekaj zanimivosti: Ventotene je prvi energetsko samozadosten otok v Sredozemlju, tu \u017eivi cca 700 doma\u010dinov, ime pa je otok dobil po vetru (vento), saj je zimsko podnebje na otoku precej vetrovno. 6. dan, Ventotene-Santo Stefano, 1 milja Po ogledu otoka Ventotene in u\u017eivanju v njegovih po\u010dasnih ritmih in kristalno \u010disti vodi, lahko izkoristimo dana\u0161nji dan za obisk kraja, ki je nenavaden in na nek na\u010din zlove\u0161\u010d. Govorimo o otoku Santo Stefano, ki je cca 1 miljo vzhodno od otoka Ventotene. Za izlet na ta otok lahko uporabimo lokalni transfer, ki ve\u010dkrat na dan pelje iz glavnega pristani\u0161\u010da. Kot celoten arhipelag je tudi ta otok vulkanskega izvora in je lepe kro\u017ene oblike premera 500m in obsega povr\u0161ino 27 hektarjev. Strme pe\u010dine so tu vedno ote\u017eevale pristop, ki je mo\u017een le na 4 to\u010dkah in izbor je odvisen od dnevnih vetrov. Trenutno je otok nenaseljen in je na njem le stavba nekdanjega zapora, impresivna okrogla zgradba z 99 celicami, zato si je tudi pridobil naziv “italijanski Alcatraz”. Zapor je dal zgraditi Ferdinand IV okoli leta 1794 in je imel funkcijo kaznilnice vse do leta 1965, ko so ga definitivno zaprli. Med najbolj znanimi zaporniki med sredino 19. in zgodnjim 20. stoletjem so bili pisatelj Luigi Settembrini, razbojnik Carmine Crocco, anarhista Gaetano Bresci in Giuseppe Mariani. Fa\u0161isti\u010dna vlada je sem poslala...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-11-04T17:09:37+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-12-01T09:59:59+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1024\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"694\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"12 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg\",\"width\":1024,\"height\":694},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/\",\"name\":\"Z jadrnico po Pontinskem oto\\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2021-11-04T17:09:37+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-01T09:59:59+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Z jadrnico po Pontinskem oto\\u010dju, vrtu Sredozemlja\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Z jadrnico po Pontinskem oto\\u010dju, vrtu Sredozemlja\",\"datePublished\":\"2021-11-04T17:09:37+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-01T09:59:59+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage\"},\"wordCount\":2430,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg\",\"keywords\":[\"Italija\"],\"articleSection\":[\"Itinerarji\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog","og_description":"Pontinsko oto\u010dje je locirano pred obalo Lacija in se od vedno smatra za enega najlep\u0161ih arhipelagov v Sredozemlju. Najbolje se te otoke (Palmarola, Ponza, Ventotene, Zannone in Santo Stefano) spozna ravno z jadrnico, saj imamo tako prilo\u017enost pre\u017eiveti teden dni v naravi in sprostitvi ter odkriti \u010dudovite pla\u017ee, osamljene zalive, kristalno morje, podvodne jame, vasice ob obali ter pri tem videti ne\u0161teto sledov starodavne zgodovine. Zaradi majhnih razdalj med otoki je ta itinerarij s svojimi 120 miljami dopust primeren za vse, tako izku\u0161ene navtike kot novince. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 1. dan, Nettuno (vkrcanje) Na\u0161 itinerarij se pri\u010dne v kraju Nettuno, ki je od arhipelaga oddaljen cca 30 milj in manj kot 1 uro od letali\u0161\u010da Fiumicino (Rim), kar omogo\u010da lahek dostop do mesta vkrcanja tudi tistim, ki prihajajo od dale\u010d. Vkrcanje je navadno po 17h in vedno priporo\u010damo, da se prva no\u010d pre\u017eivi kar v marini in se ta \u010das izkoristi za obisk tega zna\u010dilnega srednjeve\u0161kega mesteca, ob tem pa u\u017eivate v njegovem spro\u0161\u010dujo\u010dem vzdu\u0161ju in si privo\u0161\u010dite odli\u010dno ve\u010derjo. 2. dan, Nettuno-Palmarola, 30 milj Ob zori zapustimo marino in usmerimo jadrnico proti otoku Palmarola, ki predstavlja prvo etapo na\u0161ega dopusta. Potrebovali bomo pribli\u017eno 3,5h za plovbo do otoka, ki je oddaljen 3o milj. Palmarola je namre\u010d najbolj zahodni otok arhipelaga in je seveda prvi v vrsti, \u010de se pluje s severa, kot je tudi na\u0161 primer. Za pristanek se napotimo proti zalivu Cala del Porto, zanka ju\u017eno od rta San Silverio, imamo pa 2 mo\u017enosti: zaplujemo po prehodu med zahodno obalo in skupino skal “I Piatti” ali pa bolj previdno zahodno mimo skal “Le Galere” in se tako pravokotno pribli\u017eamo pla\u017ei. Zaliv je za\u0161\u010diten od vzhodnih vetrov, a izpostavljen zahodnim. Kot alternativo lahko izberemo sidranje v zalivu Brigantina, imenitno sidri\u0161\u010de s severne strani uokvirjeno s \u010dudovito pe\u010dino in s skalo Suvace na vzhodni strani. Zaliv je dobil to ime, ker\u00a0\u017ee od leta 1700 nudi zavetje jadrnicam in jih \u0161\u010diti od zmernih severozahodnih, severnih in severovzhodnih vetrov. Morsko dno je sestavljeno iz peska in skal, ne prime povsod enako dobro, vendar je pa morje neverjetno prozorno. Palmarola je divji otok, skoraj neposeljen in nudi nedotaknjeno naravo, saj tu ni cest, ne pitne vode, ne elektri\u010dne energije in vse to je del \u0161arma, poleg lepih hi\u0161ic vklesanih v skalo, turkiznega morja in krasnih razgledov, predvsem ob son\u010dnih zahodih. Eden teh je skala Mezzogiorno, do katerega se pride samo skozi jamo, ki je dostopna z gumenjakom. Na otoku sta \u0161e dve zanimivi jami\u00a0 –\u00a0 prva je Grotta del Gatto, ki ima izvir sladke vode; druga pa \u201cScogliera della Cattedrale\u201d (Pe\u010dina katedrale) s svojimi skalami, ki segajo proti nebu kot gotski zvoniki. Vredne ogleda so tudi skale Le Galere – posebne skale pokrite z obsidianom, \u010drnim steklom z oker progami, ki so ga primitivni doma\u010dini uporabljali za izdelavo konic pu\u0161\u010dic, sekir in no\u017eev. Kljub grobim reliefom, pe\u010dinam in skalam, je Palmarola enostavno vrt na prostem, izredno bogat z mediteranskim rastlinjem. Jacques Yves Cousteau, znani francoski raziskovalec, je bil tako navdu\u0161en nad otokom, da ga je ozna\u010dil za najlep\u0161i otok v Sredozemlju. Kdor \u017eeli obiskati ta koti\u010dek raja, mora priti z ladjo in ravno zaradi tega je ta otok dosti manj obiskan od ostalih v Pontinskem oto\u010dju. 3. dan, Palmarola-Ponza, 3 milje Danes plujemo proti otoku Ponza – najve\u010djemu v arhipelagu, ki je oddaljen zgolj 3 milje. Ko dvignemu jadra in zapustimo Palmarolo, je potrebno paziti na plitvino Zirri, ki se nahaja pribli\u017eno 450 m jugovzhodno od rta\u00a0Vardella, saj je tu voda res izjemno nizka. Po 30 minutni plovbi prispemo na otok, \u010digar obala je zelo raz\u010dlenjena in ima veliko zaveti\u0161\u010d med prelepimi zalivi in uvalami. Izbiramo lahko med 4 glavnimi sidri\u0161\u010di. Prvo je pred pristani\u0161\u010dem v Ponzi, saj je znotraj marine zelo te\u017eko najti prosti privez, predvsem v visoki sezoni. Tukaj smo sicer izpostavljeni vetrovom 1. kvadranta in je najbolje biti vedno na oprezu. Zaradi teh vetrov je mogo\u010de bolje zasidrati se v zalivu Cala Chiaia di Luna, ki je znan po svoji impresivni strmi pe\u010dini bele barve v obliki polmeseca. Drugi dve mo\u017enosti sta zaliva Cala dell\u2019Acqua in Cala Feola, ki nudita dobre priveze, vendar sta izpostavljena vetru ponent. V drugem lahko takoj, ko odvr\u017eemo sidro na njegovem me\u0161anem kamnito-pe\u0161\u010denem morskem dnu globokem cca 10-15 metrov, u\u017eivamo v naravnih bazenih, ki jim tukaj pravijo kar \u201cfontone\u201d. To so lahko tudi izhodi\u0161\u010da zaraziskovanje ne\u0161teto koti\u010dkov obale te \u010dudovite skalnate pokrajine.\u00a0 Med najbolj mikavnimi so jame Grotte di Pilato in legenda pravi, da so tu stari rimljani gojili morene; zelo zanimive so tudi jame Grotte Azzurre in Grotte degli Smeraldi. Na severni starni otoka ne gre zamuditi pla\u017ee Cala Gaetano in Cala Felce, slednja je locirana to\u010dno na vrhu otoka in slovi po praproti, ki obarvajo tamkaj\u0161nje \u017eveplene skale v odtenke rumene barve. Na vzhodni strani otoka izstopata\u00a0Cala Cantina in Cala d\u2019Inferno s svojimi temnimi skalami. Zelo posebna je tudi pla\u017ea\u00a0Bagno Vecchio, kamnita in gramozna, kjer so bili neko\u010d izgnani prisilni delavci iz burbonskih zaporov. Tu najdemo tudi rimsko nekropolo s pogledom na morje. Kdor si \u017eeli pogledati otok z druga\u010dne perspektive, pa se lahko vzpne na najvi\u0161ji vrh otoka –\u00a0Monte Guardia (280 metrov), od koder se odpira \u0161irok pogled. Za aperitiv priporo\u010damo pla\u017eo\u00a0Frontone, kjer se nahaja diskoteka na odprtem, medtem ko za ve\u010derjo lahko izberete pristani\u0161ko obmo\u010dje, polno majhnih trgovin odprti pozno v no\u010d in kjer poteka bogato no\u010dno \u017eivljenje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Pontinskem oto\u010dju 4. dan, Ponza-Zannone, 6 milj Dana\u0161nji dan na\u0161ega kri\u017earjenja je rezerviran za popolno potopitev v naravo, govora je namre\u010d o otoku Zannone, najbolj severnemu otoku arhipelaga, ki je od Ponze oddaljen pribli\u017eno 6 milj v smeri severo-vzhod. Zannone se razprostira na nekaj ve\u010d kot 100 hektarjih zemlje in predstavlja neokrnjen raj edinstven v Sredozemlju in je od leta 1979 del narodnega parka Circeo in dejansko predstavlja njegov geografski\u00a0oto\u0161ki dodatek. Ta naravni rezervat zavzema pas obalen zemlje od Anzia do Terracine, vklju\u010dno z delom gozdov na celini ter omenjeni otok. Za obisk tega obmo\u010dja potrebujemo dovoljenje, ki ga pridobimo pri gozdni stra\u017ei, ki je za park odgovorna. Za prihod na otok sta 2 varianti: lahko zapustimo Ponzo z na\u0161o jadrnico in po uri plovbe pridemo do edinega sidri\u0161\u010da na otoku, ki ga zastopa “Secca del Varo” ali pa izkoristimo eden od transferjev, ki so na razpolago iz marine Ponza in nas pripeljejo do otoka v 45 minutah. Takoj, ko stopimo na otok, nas prevzame njegova nadzemeljska lepota s \u010dudovitimi razgledi, morjem turkizne barve in znaki daljne zgodovine. Za razliko od ostalih otokov v arhipelagu, ki s precej nazob\u010danimi obalami in neplodno zemljo, je Zannone kompakten otok z bogatim rastlinjem. Zadostuje, da se sprehodimo po enih od \u0161tevilnih potk na otoku in pri tem vpijemo vonj ro\u017emarina, mirte, sivke, mastike in brnistre (\u017euke) ali pa pre\u010dkamo gozd \u010drnike ter za\u010dutimo morski vetri\u010d, ki nas popelje v drugo dimenzijo. Pri rtu Varo se za\u010dne pot, ki so jo ustvarili benediktinsko-cisterijanski menihi in vodi do ostankov samostana Sveti Duh (Santo Spirito), kjer so se menihi naselili v 13. stoletju, da bi se za\u0161\u010ditili pred neprestanimi napadi piratov. Nadaljujemo pot do razgledne to\u010dke Monte Pellegrino, ki z vi\u0161ine 194 m ponuja neverjetno panoramo. Tu lahko vidimo tiso\u010dletne vulkanske kamnine in bujno vegetacijo, previsne pe\u010dine, kjer gnezdijo sokoli selci in kraljevi galebi in samotne zalive. Vreden ogleda je tudi svetilnik Capo Negro na severnem delu otoka, zagotovo pa vsakega prevzame bogato morsko okolje, kjer \u017eivijo hobotnice, \u0161karpene, barvne morene in veliki raki. Ljubitelji potapljanja bodo z veseljem raziskovali ostanke motorne jadrnice \u201cCorriere di Ponza\u201d, ki jo je med drugo svetovno vojno torpedirala in potopila nem\u0161ka podmornica.\u00a0 Kot zanimivost: otok slovi po ne\u010dem nepri\u010dakovanem, saj je ravno tukaj markiz Casati Stampa imel razko\u0161ne spolne zabave. Torej najve\u010dja atrakcija, poleg naravnih lepot, je njegova tema\u010dna, pikantna preteklost, ki se ve\u010dinoma vrti okoli markiza in njegove soproge, nekdanje igralke Anne Fallarino. Ob koncih tedna se je ob otoku zasidralo na desetine jaht in gliserjev grofov, baronov, zvezdnikov in milijarderjev. Gostje so v tem \u010dasu popili ogromno alkohola in med zadnjimi vzdr\u017eevalnimi deli so oblasti na\u0161le zakopane na kupe razbitih steklenic. Potem pa so stvari u\u0161le izpod nadzora. Eroti\u010dne igrice so se leta 1970 kon\u010dale krvavo, ko se je Anna v enega od svojih postavnih ljubimcev zaljubila. V navalu ljubosumja je njen soprog oba ubil, nato pa si na podstre\u0161ju njunega stanovanja v Rimu pognal kroglo v glavo. Danes na Zannoneju ni ni\u010desar, niti ene kavarne ne. Samo svetilnik in od sonca obledela, dotrajana vila s stebri\u0161\u010dem in teraso z razgledom na morje. Vila je bila zgrajena v 30. letih in je prehajala iz rok ene plemi\u0161ke dru\u017eine v druge. Italijanska aristokracija je od nekdaj uporabljala otok, poln muflonov in divjih ovac, kot zasebno lovi\u0161\u010de. Ovce, edini prebivalci Zannoneja, ki se pasejo na vrhu strmih pe\u010din, so danes za\u0161\u010ditena vrsta. 5. dan, Zannone-Ventotene, 25 milj Naslednji cilj pred nami je otok Ventotene, do katerega nas lo\u010di 25 milj, torej 3h plovbe. Za sidranje lahko izberemo Porto Romano, manj\u0161i zaliv vkopan v kamnino tufo. \u0160\u010diti ga rt Pertuso, ki se razteza proti jugu in tvori naravni pomol, a zaradi skalnate plitvine na vhodu lahko do njega dostopajo le plovila z ugrezom manj\u0161im od 1,6 m. Bolj primeren je tako malce severneje Porto Nuovo, ki je za\u0161\u010diten z valobranom na pomolu in ponuja privez za 40 plovil. V kolikor se \u017eeli ostati na sidru, priporo\u010damo zaliv Cala Nave s temnim in mehkim peskom vulkanskega izvora, ki je tudi najbolj priljubljena pla\u017ea na otoku ali pa Parata Grande, ki je svojemu imenu navkljub zelo majhna, ampak nas preseneti s slikovitimi pe\u010dinami, ki obkro\u017eajo cel zaliv. Ventotene je drugi najve\u010dji otok v arhipelagu in obsega povr\u0161ino 1,5 km2 . Tukaj se nam zazdi, da se je \u010das ustavil, saj je vzdu\u0161je izredno spro\u0161\u010deno. Otok je bogat z zgodovino in ogromno je dokazov o mo\u010dni vezi z anti\u010dnim Rimom, kajti to je bilo obdobje, v katerem je otok do\u017eivel najve\u010dji sijaj. Tu najdemo ostanke cesarske vile poimenovane \u201cVilla Giulia\u201d, ki je ime dobila bo prvi rimski plemkinji, ki je bila sem izgnana; lahko obi\u0161\u010demo “il Forte”, v skalo vkopane bazene, ki so jih v rimskih \u010dasih uportabljali za ribogojstvo ali pa si ogledamo muzej, ki je posve\u010den ostankom petih galej, najdenih na morskem dnu leta 2009, z nedotaknjenimi tovori vina in olivnega olja. Poleg na\u0161tetega pa so na otoku res krasne pla\u017ee npr. Cala Battaglia s \u010drnim peskom in zaliv Cala Rossano. Zve\u010der nas \u010daka sprehod po naseljenem kraju s hi\u0161kami pastelnih barv, ki uokvirjajo starorimsko pristani\u0161\u010de in tako dajajo videz jaslic s pogledom na morje. To je dejansko to\u010dka, kjer se odvija \u017eivljenje na otoku, okoli zaliva in va\u0161kega trga, kjer se zbirajo doma\u010dini, ribi\u010di in turisti ter tako ustvarjajo pravlji\u010dno vzdu\u0161je. \u0160e nekaj zanimivosti: Ventotene je prvi energetsko samozadosten otok v Sredozemlju, tu \u017eivi cca 700 doma\u010dinov, ime pa je otok dobil po vetru (vento), saj je zimsko podnebje na otoku precej vetrovno. 6. dan, Ventotene-Santo Stefano, 1 milja Po ogledu otoka Ventotene in u\u017eivanju v njegovih po\u010dasnih ritmih in kristalno \u010disti vodi, lahko izkoristimo dana\u0161nji dan za obisk kraja, ki je nenavaden in na nek na\u010din zlove\u0161\u010d. Govorimo o otoku Santo Stefano, ki je cca 1 miljo vzhodno od otoka Ventotene. Za izlet na ta otok lahko uporabimo lokalni transfer, ki ve\u010dkrat na dan pelje iz glavnega pristani\u0161\u010da. Kot celoten arhipelag je tudi ta otok vulkanskega izvora in je lepe kro\u017ene oblike premera 500m in obsega povr\u0161ino 27 hektarjev. Strme pe\u010dine so tu vedno ote\u017eevale pristop, ki je mo\u017een le na 4 to\u010dkah in izbor je odvisen od dnevnih vetrov. Trenutno je otok nenaseljen in je na njem le stavba nekdanjega zapora, impresivna okrogla zgradba z 99 celicami, zato si je tudi pridobil naziv “italijanski Alcatraz”. Zapor je dal zgraditi Ferdinand IV okoli leta 1794 in je imel funkcijo kaznilnice vse do leta 1965, ko so ga definitivno zaprli. Med najbolj znanimi zaporniki med sredino 19. in zgodnjim 20. stoletjem so bili pisatelj Luigi Settembrini, razbojnik Carmine Crocco, anarhista Gaetano Bresci in Giuseppe Mariani. Fa\u0161isti\u010dna vlada je sem poslala...","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2021-11-04T17:09:37+00:00","article_modified_time":"2021-12-01T09:59:59+00:00","og_image":[{"width":1024,"height":694,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"12 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg","width":1024,"height":694},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/","name":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage"},"datePublished":"2021-11-04T17:09:37+00:00","dateModified":"2021-12-01T09:59:59+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Z jadrnico po Pontinskem oto\u010dju, vrtu Sredozemlja","datePublished":"2021-11-04T17:09:37+00:00","dateModified":"2021-12-01T09:59:59+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#webpage"},"wordCount":2430,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/01-PONTINE.jpg","keywords":["Italija"],"articleSection":["Itinerarji"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/z-jadrnico-po-pontinskem-otocju-vrtu-sredozemlja\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11959"}],"version-history":[{"count":26,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":13498,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959\/revisions\/13498"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9783"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11959"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11959"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11959"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}