{"id":12058,"date":"2021-11-04T18:18:08","date_gmt":"2021-11-04T17:18:08","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=12058"},"modified":"2022-03-25T16:30:04","modified_gmt":"2022-03-25T15:30:04","slug":"nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/","title":{"rendered":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih"},"content":{"rendered":"

Zahodni Kikladi v sredi\u0161\u010du Egejskega morja so idealna destinacija za vse, ki si \u017eelijo dopust v duhu zanimivega jadranja. Ta 7-dnevni itinerarij se pri\u010dne v glavni marini mesta Atene in se dotakne nekaterih najlep\u0161ih otokov tega arhipelaga kot so Kea, Kythnos in Serifos. Kar se ti\u010de pogojev plovbe je <\/span>te\u017eavnostna stopnja poti srednja, saj so razdalje med otoki relativno kratke. <\/span>Upo\u0161tevati pa moramo, da so Kikladski otoki obdani s posebno razburkanim morjem, predvsem ko pihajo bolj pogosti severni ali pa mo\u010dni ju\u017eni vetrovi. <\/span>Predlagana pot vklju\u010duje tudi \u0161tevilne no\u010di na sidru za u\u017eivanje v nedotaknjenih zalivih stran od hrupa pristani\u0161\u010d. To je navadno zelo priljubljeno pri jadralnih posadkah, vendar \u010de bi raje pre\u017eiveli no\u010d v marinah, je za vsak dan mo\u017eno kar ve\u010d ustreznih alternativ.<\/span><\/p>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki)<\/strong><\/h2>\n

Na\u0161e kri\u017earjenje po zahodnem Kikladskem oto\u010dju se bo pri\u010delo v glavni marini mesta Atene – Alimos Marina (Kalamaki), ki je dejansko najve\u010dje turisti\u010dno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji s pribli\u017eno 1.000 privezi in je tudi eno najbolje pozicioniranih, saj se nahaja na ju<\/span>\u017enem delu mesta, le par minut od veli\u010dastnega pristani\u0161\u010da v Pireju. <\/span>Za \u0161tevilne posadke, ki plovila najemajo, je ta pristani\u0161ki objekt idealno izhodi\u0161\u010de za kri\u017earjenja v tem delu Sredozemlja, saj je le 8 km oddaljen od Pireja in 15 km od centra mesta Atene ter 30 km od mednarodnega letali\u0161\u010da. Prvo no\u010d pre\u017eivimo tu, zatorej predlagamo kar obisk Aten, saj gre za simbol zahodne civilizacije in kar vabi s svojo 3000-letno zgodovino. Tako si lahko ogledamo glavne znamenitosti mesta: Akropola, Narodni arheolo\u0161ki muzej, Bizantinski muzej, ru\u0161evine stare Agore, enkratne cerkve (Svetih Apostolov, <\/span>Panaghia Kapnikar\u00e9a, kapelica Saint Demetrius Loumbardiaris), pa Olympieion (Tempelj Olimpskega Zeusa) in Panathenaic Stadium, o\u010darljivi mestni \u010detrti Plaka in Anafiotika, trg Syntagma. V tem mestu se z zgodovino sre\u010damo prakti\u010dno na vsakem vogalu, za koislo in ve\u010derjo pa predlagamo eno od restavracij v soseski Plaka, kjer lahko poskusimo gr\u0161ke specialitete: musaka, tzatziki, dolamde, souvlaki, giros, pa tudi dobro kapljico lokalne Retsine ali pa kozar\u010dek znamenitega Ouza. Tako nam bo to fantasti\u010dno mesto ostalo v \u0161e lep\u0161em spominu.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah<\/a><\/div>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 2,<\/strong> Alimos Marina (Kalamaki) – Otok Kythnos, 43 milj<\/strong><\/h2>\n

Zgodaj odrinemo iz marine proti jugu in tako vstopimo v centralni del znamenitega Egejskega morja in torej Kikladsko oto\u010dje. Na\u0161 dana\u0161nji cilj je otok Kythnos in zaliv Kolona na severozahodnem delu otoka. Do tam bomo potrebovali 2-3 ure, pri tem pa izkoristili vetrove s severa, ki ustvarjajo idealne pogoje za jadranje. Izbrani zaliv je prav\u0161nji za kopanje ali za po\u010ditek, saj ponuja popolno zavetje, paziti moramo le na morebitne sunke s severa in da se zasidramo na pesku ter se pri tem izognemo travnikom pozejdonke. Okolje je res o\u010darljivo. Pe\u0161\u010dena pla<\/span>\u017ea deli zaliv na pol in jahte lahko ostanejo na sidru na obeh straneh pla\u017ee.<\/span><\/p>\n

Kot alternativa je tu marina Merihas, glavno pristani\u0161\u010de na otoku, kjer najdemo tudi vse potrebne storitve: voda, elektrika, toalete, trgovina,.. Merichas je manj\u0161e naselje okoli slikovitega in tradicionalnega pristani\u0161\u010da z lokalnimi tavernami, ki ponujajo predvsem odli\u010dne morske sade\u017ee.<\/span><\/p>\n

Zanimivo je tudi majhno mestece Loutra na SV otoka, ki slovi po termalnih vrelcih, minerali v izvirski vodi naj bi bili dobri za vse vrste bolezni. Na otoku je precej rde\u010de gline, ki se uporablja za lon\u010darstvo \/ keramiko in tudi stre\u0161ne kritine, tako da je na mnogih strehah ravno rde\u010da kritina.<\/p>\n

Zanimivost: otok je dobil ime po mitolo\u0161kem kralju prvotnih naseljencev in sinu boga Apolona. Eden najbolj zanimivih krajev na otoku je naselje Dryopida, ki je bilo zgrajeno v notranjosti otoka, kar je prebivalcem dalo dodatno za\u0161\u010dito pred piratskimi napadi, ki so bili obi\u010dajni v srednjem veku. Zelo nepri\u010dakovano, tako reko\u010d znotraj vasi, najdemo <\/span>eno najve\u010djih jam v Gr\u010diji t.i. Katafiki (iz besede katafigio – zato\u010di\u0161\u010de po gr\u0161ko), <\/span>iz \u010dasov, ko so jo uporabljali kot skrivali\u0161\u010de pred pirati. V notranjosti so \u010dudoviti kapniki.<\/span><\/p>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 3, Otok Kythnos – Otok Serifos, 23 milj<\/strong><\/h2>\n

Tretji dan dopusta plujemo \u0161e bolj ju\u017eno, proti otoku Serifos in zna\u010dilni obmorski vasici Livadi. Pristani\u0161\u010de v tem naselju se nahaja znotraj ve\u010djega zaliva, na vzhodni strani otoka. Pristanek ob pomolu je tukaj lahko te\u017eaven predvsem v poletnih mesecih, saj je \u0161tevilov privezov omejeno. Zaradi sunkov severnih vetrov raje izberemo ju\u017eni del pomola, a tudi tukaj moramo pri sidranju paziti na nizko vodo. Lahko pa se kot mnoge jadrnice prive\u017eemo stran od obale in z gumenjakom dostopamo do kopnega. Nikakor se ne smemo zasidrati na algah, ker v primeru mo\u010dnej\u0161ega vetra ne bo dr\u017ealo sidra. Enkrat, ko smo varno zasidrani, pa se odpravimo na ogled kraja Chora. Mestece je<\/span> zgrajeno na hribu in ponuja impresiven pogled: <\/span>hi\u0161e in ulice ohranjajo tradicijo kikladskega sloga, medtem ko vasica ponuja prekrasen pogled na zaliv Livadi in na Egejsko morje. Majhne restavracije nudijo slastno hrano in tu najdemo tudi lepe bar\u010dke za u\u017eitek ob kozarcu dobrega vina, direktno pod zvezdnatim nebom. Do naselja pelje lokalni avtobus ali pa vzamemo taxi, saj traja vo\u017enja iz pristani\u0161\u010da do vasi le 10-15 minut.\u00a0<\/span><\/p>\n

Zanimivost: otok ima kar 72 pla\u017e, ki s svojo smaragno in turkizno vodo ter neskon\u010dnim peskom vabijo obiskovalce; med najbolj znane sodijo Ganema, Lia in Psili Ammos; \u010de pa i\u0161\u010demo manj obiskane, so za nas primerne: Agios Ioannis, Avessalos, Agios Sostis in Kalogeros. <\/span>Temu otoku pravijo tudi Otok Meduze, kajti gr\u0161ka legenda pravi, da je bil Polidekt (vladar otoka Serifos) zaljubljen v Dana\u00eb, Perzejevo mamo. Vendar se je Perzej izkazal za zelo za\u0161\u010ditni\u0161kega do svoje matere in kralj je to videl kot oviro. Da bi se enkrat za vselej znebil Perzeja, ga je poslal na iskanje, ki se mu je zdelo nemogo\u010de – Perzeju je bilo ukazano, naj prinese glavo Meduze. S pomo\u010djo Ateninega \u0161\u010dita, Hermesovih krilatih sandal in Hadove \u010delade nevidnosti se je Perzej lahko izognil Meduzinemu pogledu in ji odsekal glavo ter se z njeno glavo vrnil na Serifos. V Serifosu je Perzej z glavo Meduze spremenil Polidekta in njegove privr\u017eence v kamen. Kraljestvo je bilo nato predano Polidektovemu bratu Diktisu.<\/span><\/p>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 4, Otok Serifos – Zaliv Agios Stefanos, 18 milj<\/strong><\/h2>\n

Dana\u0161nja plovba bo dolga 18 milj in predvideva ponovni postanek na otoku Kythnos, vendar tokrat na njegovi zahodni obali. Ker plujemo proti severu, obstaja mo\u017enost severnih vetrov, ki bi <\/span>lahko bili dobra prilo\u017enost, da se preizkusimo kot posadka v manevrih in v celoti u\u017eivamo v tehniki plovbe in samem bistvu jadranja. Na otoku bomo pristali v zalivu Agios Stefanos. Gre za manj\u0161e tradicionalno pristani\u0161\u010de, kjer lahko cel dan pre\u017eivimo na pla\u017ei, ki ima oboje: pesek in kamen\u010dke; pa tudi dovolj naravne sence, sa so n<\/span>a pla\u017ei raztresena velika drevesa tamariksa, kjer se lahko sprostimo v njihovi senci. <\/span>Sredi pla\u017ee in na njenem severnem delu, za makadamsko cesto, je jezerce, skrito za visokim grmovjem. Tu se nahaja ribnik, ki je nastal sredi majhnega polja tik pred pla\u017eo. Videti je, da so lokalne race nad tem jezerom ravno navdu\u0161ene, zato jih je zelo pogosto mogo\u010de sli\u0161ati in tudi videti kako paradirajo na pla\u017ei ali pa jo preletavajo. V eni od dveh tavern na pla\u017ei lahko okusimo lokalne dobrote in tradicionalno lokalno kinthsko hrano. Na zahodnem koncu pla\u017ee je kapela Agios Stefanos s pobeljenim kamnitim dvori\u0161\u010dem. V malo svetlobe, ki ostane po mraku, se vidi idili\u010dna podoba njenega odseva v morju.<\/span><\/p>\n

\n
Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah<\/a><\/div>\n

\"Cicladi<\/p>\n<\/div>\n

Dan 5, Zaliv Agios Stefanos – otok Kea, 20 milj<\/strong><\/h2>\n

Danes je na\u0161 cilj otok Kea, plovba bo kratka, le 20 milj. Namen je sidranje v zalivu Koundouros na JZ delu otoka. Gre za miren zaliv s \u0161tevilnimi jadrnicami in malimi motornimi \u010dolni, ki ga redno obiskujejo. Zaliv je dobro za\u0161\u010diten od severnih vetrov, zato je tudi prefektna izbira za ostati tu preko no\u010di. Tukaj\u0161nja pe\u0161\u010dena pla\u017ea je ena najlep\u0161ih in najbolje opremljenih na otoku.<\/span><\/p>\n

\u010ce pa bi \u017eeleli privez v marini, lahko gremo do pristani\u0161\u010da Vourkari, na severno stran otoka.<\/span><\/p>\n

Sam otok je relativno majhen, vendar precej obiskan zaradi njegove bli\u017eine celini, le\u017ei namre\u010d to\u010dno nasproti pristani\u0161\u010da Lavrion in je zato priljubljena destinacija Aten\u010danov. Glavno mesto otoka Ioulis je locirano v notranjosti otoka. Med oto\u0161kimi znamenitostmi, ki so vredne ogleda, priporo\u010damo slede\u010de: arheolo\u0161ki muzej,\u00a0 samostan Agia Anna, anti\u010dna Karthea, samostan Panagia Kastriani, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Agia Irini in cerkev Agia Marina z istoimenskim stolpom.<\/span><\/p>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 6, Otok Kea – rt Sounion, 13 milj<\/strong><\/h2>\n

Zdaj je pri\u0161el \u010das, da zaplujemo proti rtu Sounion, zelo posebnemu kraju za prebivalce gr\u0161kega glavnega mesta. Pravzaprav se ta rt nahaja nedale\u010d (cca 70 km) od Aten na ju\u017enem koncu Atike in je skozi zgodovino veljal za <\/span>zadnji pas kopnega, ki so ga opazovali mornarji in vojaki, ko so se odpravljali bitkam naproti.\u00a0<\/span><\/p>\n

Po gr\u0161ki mitologiji je na rtu Sounion\u00a0Egej\u00a0(tudi Ajg\u00eaj), atenski kralj, sko\u010dil v smrt s pe\u010dine, s \u010dimer je dal ime\u00a0Egejskemu morju. Zgodba pravi, da je Ajgej na obali nestrpno \u010dakal sina. Mislil je, da je sin mrtev in se je s pe\u010dine vrgel v globino. Tezej, njegov sin, se je vra\u010dal s\u00a0Krete, kjer je ubil\u00a0Minotavra, po\u0161ast, bil je pol\u010dlovek in polbik. Po porazu s Kreto je namre\u010d moral kralj Ajgej kretskemu kralju\u00a0Minosu pla\u010devati letni krvni davek, sedem mladeni\u010dev in sedem deklet, ki so jih na ladji s \u010drnimi jadri po\u0161iljali na Kreto, kjer jih je v labirintu po\u017erl Minotaver. Tezej se je prostovoljno javil, da odide z darilom in posku\u0161a ubiti zver. Z o\u010detom se je dogovoril, da bo ob vrnitvi dvignil belo jadro, \u010de bo pre\u017eivel. Premagal in ubil je Minotavra, pozabil pa je dvigniti belo jadro.<\/p>\n

Najzgodnej\u0161i literarni zapis o Sounionu je v\u00a0Homerjevi\u00a0pesnitvi\u00a0Odiseja, verjetno je bila napisana v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Pripoveduje o mitolo\u0161kih nadlogah, ki jih je gr\u0161ki junak\u00a0Odisej\u00a0do\u017eivel na naporni 10-letni morski plovbi, ko se je vra\u010dal na rodni otok\u00a0Itako\u00a0v\u00a0Jonskem morju\u00a0iz izropane\u00a0Troje. Preizku\u0161nji, ki mu jo je domnevno povzro\u010dil Pozejdon, je bil namenjen tempelj na Sounionu. Ko so se razli\u010dni gr\u0161ki poveljniki vra\u010dali iz Troje, je krmar ladje kralja\u00a0Menelaja iz Mikenske \u0160parte umrl ob krmilu, ko je obplul “sveti Sounion, rt Atenski”. Menelaj je pristal na Sounionu, da bi opravili pogrebne \u010dasti zanj (se\u017eig na pogrebni grmadi na pla\u017ei),\u00a0\u00a0<\/sup>a gr\u0161ke ladje je ujela nevihta ob rtu Malea in so se razpr\u0161ile v vse smeri.<\/p>\n

Kraj ima zanimivo lokacijo direkt na morju, ki prevzame vsakega obiskovalca zaradi ob\u010dutka svobode, ki jo vzbuja. Na rtu so ru\u0161evine znamenitega\u00a0Pozejdonovega\u00a0templja, posve\u010denega bogu morja v klasi\u010dni\u00a0gr\u0161ki mitologiji. Ostanki so s treh strani obkro\u017eeni z morjem. Med turisti je ta kraj zelo priljubljen. Iz Aten pa prihajajo sem gledat son\u010dni zahod v Egejsko morje, gleda se z ru\u0161evin, kar je enkraten prizor. Poleg tega pa je tu par zelo lepih pla\u017e npr Varkiza, Lagonisi ter Saronida in pa jezero Vouliagmeni.<\/p>\n

Zanimivost: poleg tega da je svetovno znano arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de, je Sounion tudi poletno domovanje Atencev. Gradnja je cvetela med letoma 1960 in 1970, tu je veliko ogromnih vil in stanovanj. Sounion je eno najdra\u017ejih obmo\u010dij v Gr\u010diji, nekateri domovi so vredni nad 20 milijonov evrov. Ime slavnega romanti\u010dnega pesnika Georgea lorda Byrona je vklesano na podstavek enega od stebrov Pozejdonovega templja, menda je nastal ob njegovem prvem obisku v Gr\u010diji na njegovi veliki evropski turi, preden je postal slaven. Byron je v letih 1810 in 1811 pre\u017eivel ve\u010d mesecev v Atenah, vklju\u010dno z dvema dokumentiranima obiskoma Souniona. Byron omenja Sounion v svoji pesmi Isles of Greece.<\/p>\n

\"Cicladi<\/p>\n

Dan 7, Capo Sounion – Alimos Marina (Kalamaki), 23 milj<\/strong><\/h2>\n

Zadnji dan bomo pre\u017eiveli prav dopustni\u0161ko: bogat zajtrk in kopanje v tem prelepem morju. Po\u010dasi usmerimo jadrnico proti na\u0161i marini Alimos (Kalamaki) , po poti se lahko ustavimo \u0161e za kak\u0161en skok v vodo ali da se osve\u017eimo v eni od lokalnih tavern. Prihod v marino je predviden v zgodnjih popoldanskih urah, kar nam omogo\u010da ponovni obisk fantasti\u010dnih Aten. Ob prijetnem vzdu\u0161ju tega velemesta bomo skupaj podo\u017eiveli najlep\u0161e trenutke na\u0161ega kri\u017earjenja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v mestu Atene\u00a0 <\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zahodni Kikladi v sredi\u0161\u010du Egejskega morja so idealna destinacija za vse, ki si \u017eelijo dopust v duhu zanimivega jadranja. Ta 7-dnevni itinerarij se pri\u010dne v glavni marini mesta Atene in se dotakne nekaterih najlep\u0161ih otokov tega arhipelaga kot so Kea, Kythnos in Serifos. Kar se ti\u010de pogojev plovbe je te\u017eavnostna stopnja poti srednja, saj so razdalje med otoki relativno kratke. Upo\u0161tevati pa moramo, da so Kikladski otoki obdani s posebno razburkanim morjem, predvsem ko pihajo bolj pogosti severni ali pa mo\u010dni ju\u017eni vetrovi. Predlagana pot vklju\u010duje tudi \u0161tevilne no\u010di na sidru za u\u017eivanje v nedotaknjenih zalivih stran od hrupa pristani\u0161\u010d. To je navadno zelo priljubljeno pri jadralnih posadkah, vendar \u010de bi raje pre\u017eiveli no\u010d v marinah, je za vsak dan mo\u017eno kar ve\u010d ustreznih alternativ. Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki) Na\u0161e kri\u017earjenje po zahodnem Kikladskem oto\u010dju se bo pri\u010delo v glavni marini mesta Atene – Alimos Marina (Kalamaki), ki je dejansko najve\u010dje turisti\u010dno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji s pribli\u017eno 1.000 privezi in je tudi eno najbolje pozicioniranih, saj se nahaja na ju\u017enem delu mesta, le par minut od veli\u010dastnega pristani\u0161\u010da v Pireju. Za \u0161tevilne posadke, ki plovila najemajo, je ta pristani\u0161ki objekt idealno izhodi\u0161\u010de za kri\u017earjenja v tem delu Sredozemlja, saj je le 8 km oddaljen od Pireja in 15 km od centra mesta Atene ter 30 km od mednarodnega letali\u0161\u010da. Prvo no\u010d pre\u017eivimo tu, zatorej predlagamo kar obisk Aten, saj gre za simbol zahodne civilizacije in kar vabi s svojo 3000-letno zgodovino. Tako si lahko ogledamo glavne znamenitosti mesta: Akropola, Narodni arheolo\u0161ki muzej, Bizantinski muzej, ru\u0161evine stare Agore, enkratne cerkve (Svetih Apostolov, Panaghia Kapnikar\u00e9a, kapelica Saint Demetrius Loumbardiaris), pa Olympieion (Tempelj Olimpskega Zeusa) in Panathenaic Stadium, o\u010darljivi mestni \u010detrti Plaka in Anafiotika, trg Syntagma. V tem mestu se z zgodovino sre\u010damo prakti\u010dno na vsakem vogalu, za koislo in ve\u010derjo pa predlagamo eno od restavracij v soseski Plaka, kjer lahko poskusimo gr\u0161ke specialitete: musaka, tzatziki, dolamde, souvlaki, giros, pa tudi dobro kapljico lokalne Retsine ali pa kozar\u010dek znamenitega Ouza. Tako nam bo to fantasti\u010dno mesto ostalo v \u0161e lep\u0161em spominu. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 2, Alimos Marina (Kalamaki) – Otok Kythnos, 43 milj Zgodaj odrinemo iz marine proti jugu in tako vstopimo v centralni del znamenitega Egejskega morja in torej Kikladsko oto\u010dje. Na\u0161 dana\u0161nji cilj je otok Kythnos in zaliv Kolona na severozahodnem delu otoka. Do tam bomo potrebovali 2-3 ure, pri tem pa izkoristili vetrove s severa, ki ustvarjajo idealne pogoje za jadranje. Izbrani zaliv je prav\u0161nji za kopanje ali za po\u010ditek, saj ponuja popolno zavetje, paziti moramo le na morebitne sunke s severa in da se zasidramo na pesku ter se pri tem izognemo travnikom pozejdonke. Okolje je res o\u010darljivo. Pe\u0161\u010dena pla\u017ea deli zaliv na pol in jahte lahko ostanejo na sidru na obeh straneh pla\u017ee. Kot alternativa je tu marina Merihas, glavno pristani\u0161\u010de na otoku, kjer najdemo tudi vse potrebne storitve: voda, elektrika, toalete, trgovina,.. Merichas je manj\u0161e naselje okoli slikovitega in tradicionalnega pristani\u0161\u010da z lokalnimi tavernami, ki ponujajo predvsem odli\u010dne morske sade\u017ee. Zanimivo je tudi majhno mestece Loutra na SV otoka, ki slovi po termalnih vrelcih, minerali v izvirski vodi naj bi bili dobri za vse vrste bolezni. Na otoku je precej rde\u010de gline, ki se uporablja za lon\u010darstvo \/ keramiko in tudi stre\u0161ne kritine, tako da je na mnogih strehah ravno rde\u010da kritina. Zanimivost: otok je dobil ime po mitolo\u0161kem kralju prvotnih naseljencev in sinu boga Apolona. Eden najbolj zanimivih krajev na otoku je naselje Dryopida, ki je bilo zgrajeno v notranjosti otoka, kar je prebivalcem dalo dodatno za\u0161\u010dito pred piratskimi napadi, ki so bili obi\u010dajni v srednjem veku. Zelo nepri\u010dakovano, tako reko\u010d znotraj vasi, najdemo eno najve\u010djih jam v Gr\u010diji t.i. Katafiki (iz besede katafigio – zato\u010di\u0161\u010de po gr\u0161ko), iz \u010dasov, ko so jo uporabljali kot skrivali\u0161\u010de pred pirati. V notranjosti so \u010dudoviti kapniki. Dan 3, Otok Kythnos – Otok Serifos, 23 milj Tretji dan dopusta plujemo \u0161e bolj ju\u017eno, proti otoku Serifos in zna\u010dilni obmorski vasici Livadi. Pristani\u0161\u010de v tem naselju se nahaja znotraj ve\u010djega zaliva, na vzhodni strani otoka. Pristanek ob pomolu je tukaj lahko te\u017eaven predvsem v poletnih mesecih, saj je \u0161tevilov privezov omejeno. Zaradi sunkov severnih vetrov raje izberemo ju\u017eni del pomola, a tudi tukaj moramo pri sidranju paziti na nizko vodo. Lahko pa se kot mnoge jadrnice prive\u017eemo stran od obale in z gumenjakom dostopamo do kopnega. Nikakor se ne smemo zasidrati na algah, ker v primeru mo\u010dnej\u0161ega vetra ne bo dr\u017ealo sidra. Enkrat, ko smo varno zasidrani, pa se odpravimo na ogled kraja Chora. Mestece je zgrajeno na hribu in ponuja impresiven pogled: hi\u0161e in ulice ohranjajo tradicijo kikladskega sloga, medtem ko vasica ponuja prekrasen pogled na zaliv Livadi in na Egejsko morje. Majhne restavracije nudijo slastno hrano in tu najdemo tudi lepe bar\u010dke za u\u017eitek ob kozarcu dobrega vina, direktno pod zvezdnatim nebom. Do naselja pelje lokalni avtobus ali pa vzamemo taxi, saj traja vo\u017enja iz pristani\u0161\u010da do vasi le 10-15 minut.\u00a0 Zanimivost: otok ima kar 72 pla\u017e, ki s svojo smaragno in turkizno vodo ter neskon\u010dnim peskom vabijo obiskovalce; med najbolj znane sodijo Ganema, Lia in Psili Ammos; \u010de pa i\u0161\u010demo manj obiskane, so za nas primerne: Agios Ioannis, Avessalos, Agios Sostis in Kalogeros. Temu otoku pravijo tudi Otok Meduze, kajti gr\u0161ka legenda pravi, da je bil Polidekt (vladar otoka Serifos) zaljubljen v Dana\u00eb, Perzejevo mamo. Vendar se je Perzej izkazal za zelo za\u0161\u010ditni\u0161kega do svoje matere in kralj je to videl kot oviro. Da bi se enkrat za vselej znebil Perzeja, ga je poslal na iskanje, ki se mu je zdelo nemogo\u010de – Perzeju je bilo ukazano, naj prinese glavo Meduze. S pomo\u010djo Ateninega \u0161\u010dita, Hermesovih krilatih sandal in Hadove \u010delade nevidnosti se je Perzej lahko izognil Meduzinemu pogledu in ji odsekal glavo ter se z njeno glavo vrnil na Serifos. V Serifosu je Perzej z glavo Meduze spremenil Polidekta in njegove privr\u017eence v kamen. Kraljestvo je bilo nato predano Polidektovemu bratu Diktisu. Dan 4, Otok Serifos – Zaliv Agios Stefanos, 18 milj Dana\u0161nja plovba bo dolga 18 milj in predvideva ponovni postanek na otoku Kythnos, vendar tokrat na njegovi zahodni obali. Ker plujemo proti severu, obstaja mo\u017enost severnih vetrov, ki bi lahko bili dobra prilo\u017enost, da se preizkusimo kot posadka v manevrih in v celoti u\u017eivamo v tehniki plovbe in samem bistvu jadranja. Na otoku bomo pristali v zalivu Agios Stefanos. Gre za manj\u0161e tradicionalno pristani\u0161\u010de, kjer lahko cel dan pre\u017eivimo na pla\u017ei, ki ima oboje: pesek in kamen\u010dke; pa tudi dovolj naravne sence, sa so na pla\u017ei raztresena velika drevesa tamariksa, kjer se lahko sprostimo v njihovi senci. Sredi pla\u017ee in na njenem severnem delu, za makadamsko cesto, je jezerce, skrito za visokim grmovjem. Tu se nahaja ribnik, ki je nastal sredi majhnega polja tik pred pla\u017eo. Videti je, da so lokalne race nad tem jezerom ravno navdu\u0161ene, zato jih je zelo pogosto mogo\u010de sli\u0161ati in tudi videti kako paradirajo na pla\u017ei ali pa jo preletavajo. V eni od dveh tavern na pla\u017ei lahko okusimo lokalne dobrote in tradicionalno lokalno kinthsko hrano. Na zahodnem koncu pla\u017ee je kapela Agios Stefanos s pobeljenim kamnitim dvori\u0161\u010dem. V malo svetlobe, ki ostane po mraku, se vidi idili\u010dna podoba njenega odseva v morju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 5, Zaliv Agios Stefanos – otok Kea, 20 milj Danes je na\u0161 cilj otok Kea, plovba bo kratka, le 20 milj. Namen je sidranje v zalivu Koundouros na JZ delu otoka. Gre za miren zaliv s \u0161tevilnimi jadrnicami in malimi motornimi \u010dolni, ki ga redno obiskujejo. Zaliv je dobro za\u0161\u010diten od severnih vetrov, zato je tudi prefektna izbira za ostati tu preko no\u010di. Tukaj\u0161nja pe\u0161\u010dena pla\u017ea je ena najlep\u0161ih in najbolje opremljenih na otoku. \u010ce pa bi \u017eeleli privez v marini, lahko gremo do pristani\u0161\u010da Vourkari, na severno stran otoka. Sam otok je relativno majhen, vendar precej obiskan zaradi njegove bli\u017eine celini, le\u017ei namre\u010d to\u010dno nasproti pristani\u0161\u010da Lavrion in je zato priljubljena destinacija Aten\u010danov. Glavno mesto otoka Ioulis je locirano v notranjosti otoka. Med oto\u0161kimi znamenitostmi, ki so vredne ogleda, priporo\u010damo slede\u010de: arheolo\u0161ki muzej,\u00a0 samostan Agia Anna, anti\u010dna Karthea, samostan Panagia Kastriani, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Agia Irini in cerkev Agia Marina z istoimenskim stolpom. Dan 6, Otok Kea – rt Sounion, 13 milj Zdaj je pri\u0161el \u010das, da zaplujemo proti rtu Sounion, zelo posebnemu kraju za prebivalce gr\u0161kega glavnega mesta. Pravzaprav se ta rt nahaja nedale\u010d (cca 70 km) od Aten na ju\u017enem koncu Atike in je skozi zgodovino veljal za zadnji pas kopnega, ki so ga opazovali mornarji in vojaki, ko so se odpravljali bitkam naproti.\u00a0 Po gr\u0161ki mitologiji je na rtu Sounion\u00a0Egej\u00a0(tudi Ajg\u00eaj), atenski kralj, sko\u010dil v smrt s pe\u010dine, s \u010dimer je dal ime\u00a0Egejskemu morju. Zgodba pravi, da je Ajgej na obali nestrpno \u010dakal sina. Mislil je, da je sin mrtev in se je s pe\u010dine vrgel v globino. Tezej, njegov sin, se je vra\u010dal s\u00a0Krete, kjer je ubil\u00a0Minotavra, po\u0161ast, bil je pol\u010dlovek in polbik. Po porazu s Kreto je namre\u010d moral kralj Ajgej kretskemu kralju\u00a0Minosu pla\u010devati letni krvni davek, sedem mladeni\u010dev in sedem deklet, ki so jih na ladji s \u010drnimi jadri po\u0161iljali na Kreto, kjer jih je v labirintu po\u017erl Minotaver. Tezej se je prostovoljno javil, da odide z darilom in posku\u0161a ubiti zver. Z o\u010detom se je dogovoril, da bo ob vrnitvi dvignil belo jadro, \u010de bo pre\u017eivel. Premagal in ubil je Minotavra, pozabil pa je dvigniti belo jadro. Najzgodnej\u0161i literarni zapis o Sounionu je v\u00a0Homerjevi\u00a0pesnitvi\u00a0Odiseja, verjetno je bila napisana v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Pripoveduje o mitolo\u0161kih nadlogah, ki jih je gr\u0161ki junak\u00a0Odisej\u00a0do\u017eivel na naporni 10-letni morski plovbi, ko se je vra\u010dal na rodni otok\u00a0Itako\u00a0v\u00a0Jonskem morju\u00a0iz izropane\u00a0Troje. Preizku\u0161nji, ki mu jo je domnevno povzro\u010dil Pozejdon, je bil namenjen tempelj na Sounionu. Ko so se razli\u010dni gr\u0161ki poveljniki vra\u010dali iz Troje, je krmar ladje kralja\u00a0Menelaja iz Mikenske \u0160parte umrl ob krmilu, ko je obplul “sveti Sounion, rt Atenski”. Menelaj je pristal na Sounionu, da bi opravili pogrebne \u010dasti zanj (se\u017eig na pogrebni grmadi na pla\u017ei),\u00a0\u00a0a gr\u0161ke ladje je ujela nevihta ob rtu Malea in so se razpr\u0161ile v vse smeri. Kraj ima zanimivo lokacijo direkt na morju, ki prevzame vsakega obiskovalca zaradi ob\u010dutka svobode, ki jo vzbuja. Na rtu so ru\u0161evine znamenitega\u00a0Pozejdonovega\u00a0templja, posve\u010denega bogu morja v klasi\u010dni\u00a0gr\u0161ki mitologiji. Ostanki so s treh strani obkro\u017eeni z morjem. Med turisti je ta kraj zelo priljubljen. Iz Aten pa prihajajo sem gledat son\u010dni zahod v Egejsko morje, gleda se z ru\u0161evin, kar je enkraten prizor. Poleg tega pa je tu par zelo lepih pla\u017e npr Varkiza, Lagonisi ter Saronida in pa jezero Vouliagmeni. Zanimivost: poleg tega da je svetovno znano arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de, je Sounion tudi poletno domovanje Atencev. Gradnja je cvetela med letoma 1960 in 1970, tu je veliko ogromnih vil in stanovanj. Sounion je eno najdra\u017ejih obmo\u010dij v Gr\u010diji, nekateri domovi so vredni nad 20 milijonov evrov. Ime slavnega romanti\u010dnega pesnika Georgea lorda Byrona je vklesano na podstavek enega od stebrov Pozejdonovega templja, menda je nastal ob njegovem prvem obisku v Gr\u010diji na njegovi veliki evropski turi, preden je postal slaven. Byron je v letih 1810 in 1811 pre\u017eivel ve\u010d mesecev v Atenah, vklju\u010dno z dvema dokumentiranima obiskoma Souniona. Byron omenja Sounion v svoji pesmi Isles of Greece. Dan 7, Capo Sounion – Alimos Marina (Kalamaki), 23 milj Zadnji dan bomo pre\u017eiveli prav dopustni\u0161ko: bogat zajtrk in kopanje v tem prelepem morju. Po\u010dasi usmerimo jadrnico proti na\u0161i marini Alimos (Kalamaki) , po poti se lahko ustavimo \u0161e za kak\u0161en skok v vodo ali da se osve\u017eimo v eni od lokalnih tavern. Prihod v marino je predviden v zgodnjih popoldanskih urah, kar nam omogo\u010da ponovni obisk fantasti\u010dnih Aten. Ob prijetnem vzdu\u0161ju tega velemesta bomo skupaj podo\u017eiveli najlep\u0161e trenutke na\u0161ega kri\u017earjenja.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v mestu Atene\u00a0<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":11301,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[87],"tags":[125],"yoast_head":"\nNepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Zahodni Kikladi v sredi\u0161\u010du Egejskega morja so idealna destinacija za vse, ki si \u017eelijo dopust v duhu zanimivega jadranja. Ta 7-dnevni itinerarij se pri\u010dne v glavni marini mesta Atene in se dotakne nekaterih najlep\u0161ih otokov tega arhipelaga kot so Kea, Kythnos in Serifos. Kar se ti\u010de pogojev plovbe je te\u017eavnostna stopnja poti srednja, saj so razdalje med otoki relativno kratke. Upo\u0161tevati pa moramo, da so Kikladski otoki obdani s posebno razburkanim morjem, predvsem ko pihajo bolj pogosti severni ali pa mo\u010dni ju\u017eni vetrovi. Predlagana pot vklju\u010duje tudi \u0161tevilne no\u010di na sidru za u\u017eivanje v nedotaknjenih zalivih stran od hrupa pristani\u0161\u010d. To je navadno zelo priljubljeno pri jadralnih posadkah, vendar \u010de bi raje pre\u017eiveli no\u010d v marinah, je za vsak dan mo\u017eno kar ve\u010d ustreznih alternativ. Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki) Na\u0161e kri\u017earjenje po zahodnem Kikladskem oto\u010dju se bo pri\u010delo v glavni marini mesta Atene – Alimos Marina (Kalamaki), ki je dejansko najve\u010dje turisti\u010dno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji s pribli\u017eno 1.000 privezi in je tudi eno najbolje pozicioniranih, saj se nahaja na ju\u017enem delu mesta, le par minut od veli\u010dastnega pristani\u0161\u010da v Pireju. Za \u0161tevilne posadke, ki plovila najemajo, je ta pristani\u0161ki objekt idealno izhodi\u0161\u010de za kri\u017earjenja v tem delu Sredozemlja, saj je le 8 km oddaljen od Pireja in 15 km od centra mesta Atene ter 30 km od mednarodnega letali\u0161\u010da. Prvo no\u010d pre\u017eivimo tu, zatorej predlagamo kar obisk Aten, saj gre za simbol zahodne civilizacije in kar vabi s svojo 3000-letno zgodovino. Tako si lahko ogledamo glavne znamenitosti mesta: Akropola, Narodni arheolo\u0161ki muzej, Bizantinski muzej, ru\u0161evine stare Agore, enkratne cerkve (Svetih Apostolov, Panaghia Kapnikar\u00e9a, kapelica Saint Demetrius Loumbardiaris), pa Olympieion (Tempelj Olimpskega Zeusa) in Panathenaic Stadium, o\u010darljivi mestni \u010detrti Plaka in Anafiotika, trg Syntagma. V tem mestu se z zgodovino sre\u010damo prakti\u010dno na vsakem vogalu, za koislo in ve\u010derjo pa predlagamo eno od restavracij v soseski Plaka, kjer lahko poskusimo gr\u0161ke specialitete: musaka, tzatziki, dolamde, souvlaki, giros, pa tudi dobro kapljico lokalne Retsine ali pa kozar\u010dek znamenitega Ouza. Tako nam bo to fantasti\u010dno mesto ostalo v \u0161e lep\u0161em spominu. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 2, Alimos Marina (Kalamaki) – Otok Kythnos, 43 milj Zgodaj odrinemo iz marine proti jugu in tako vstopimo v centralni del znamenitega Egejskega morja in torej Kikladsko oto\u010dje. Na\u0161 dana\u0161nji cilj je otok Kythnos in zaliv Kolona na severozahodnem delu otoka. Do tam bomo potrebovali 2-3 ure, pri tem pa izkoristili vetrove s severa, ki ustvarjajo idealne pogoje za jadranje. Izbrani zaliv je prav\u0161nji za kopanje ali za po\u010ditek, saj ponuja popolno zavetje, paziti moramo le na morebitne sunke s severa in da se zasidramo na pesku ter se pri tem izognemo travnikom pozejdonke. Okolje je res o\u010darljivo. Pe\u0161\u010dena pla\u017ea deli zaliv na pol in jahte lahko ostanejo na sidru na obeh straneh pla\u017ee. Kot alternativa je tu marina Merihas, glavno pristani\u0161\u010de na otoku, kjer najdemo tudi vse potrebne storitve: voda, elektrika, toalete, trgovina,.. Merichas je manj\u0161e naselje okoli slikovitega in tradicionalnega pristani\u0161\u010da z lokalnimi tavernami, ki ponujajo predvsem odli\u010dne morske sade\u017ee. Zanimivo je tudi majhno mestece Loutra na SV otoka, ki slovi po termalnih vrelcih, minerali v izvirski vodi naj bi bili dobri za vse vrste bolezni. Na otoku je precej rde\u010de gline, ki se uporablja za lon\u010darstvo \/ keramiko in tudi stre\u0161ne kritine, tako da je na mnogih strehah ravno rde\u010da kritina. Zanimivost: otok je dobil ime po mitolo\u0161kem kralju prvotnih naseljencev in sinu boga Apolona. Eden najbolj zanimivih krajev na otoku je naselje Dryopida, ki je bilo zgrajeno v notranjosti otoka, kar je prebivalcem dalo dodatno za\u0161\u010dito pred piratskimi napadi, ki so bili obi\u010dajni v srednjem veku. Zelo nepri\u010dakovano, tako reko\u010d znotraj vasi, najdemo eno najve\u010djih jam v Gr\u010diji t.i. Katafiki (iz besede katafigio – zato\u010di\u0161\u010de po gr\u0161ko), iz \u010dasov, ko so jo uporabljali kot skrivali\u0161\u010de pred pirati. V notranjosti so \u010dudoviti kapniki. Dan 3, Otok Kythnos – Otok Serifos, 23 milj Tretji dan dopusta plujemo \u0161e bolj ju\u017eno, proti otoku Serifos in zna\u010dilni obmorski vasici Livadi. Pristani\u0161\u010de v tem naselju se nahaja znotraj ve\u010djega zaliva, na vzhodni strani otoka. Pristanek ob pomolu je tukaj lahko te\u017eaven predvsem v poletnih mesecih, saj je \u0161tevilov privezov omejeno. Zaradi sunkov severnih vetrov raje izberemo ju\u017eni del pomola, a tudi tukaj moramo pri sidranju paziti na nizko vodo. Lahko pa se kot mnoge jadrnice prive\u017eemo stran od obale in z gumenjakom dostopamo do kopnega. Nikakor se ne smemo zasidrati na algah, ker v primeru mo\u010dnej\u0161ega vetra ne bo dr\u017ealo sidra. Enkrat, ko smo varno zasidrani, pa se odpravimo na ogled kraja Chora. Mestece je zgrajeno na hribu in ponuja impresiven pogled: hi\u0161e in ulice ohranjajo tradicijo kikladskega sloga, medtem ko vasica ponuja prekrasen pogled na zaliv Livadi in na Egejsko morje. Majhne restavracije nudijo slastno hrano in tu najdemo tudi lepe bar\u010dke za u\u017eitek ob kozarcu dobrega vina, direktno pod zvezdnatim nebom. Do naselja pelje lokalni avtobus ali pa vzamemo taxi, saj traja vo\u017enja iz pristani\u0161\u010da do vasi le 10-15 minut.\u00a0 Zanimivost: otok ima kar 72 pla\u017e, ki s svojo smaragno in turkizno vodo ter neskon\u010dnim peskom vabijo obiskovalce; med najbolj znane sodijo Ganema, Lia in Psili Ammos; \u010de pa i\u0161\u010demo manj obiskane, so za nas primerne: Agios Ioannis, Avessalos, Agios Sostis in Kalogeros. Temu otoku pravijo tudi Otok Meduze, kajti gr\u0161ka legenda pravi, da je bil Polidekt (vladar otoka Serifos) zaljubljen v Dana\u00eb, Perzejevo mamo. Vendar se je Perzej izkazal za zelo za\u0161\u010ditni\u0161kega do svoje matere in kralj je to videl kot oviro. Da bi se enkrat za vselej znebil Perzeja, ga je poslal na iskanje, ki se mu je zdelo nemogo\u010de – Perzeju je bilo ukazano, naj prinese glavo Meduze. S pomo\u010djo Ateninega \u0161\u010dita, Hermesovih krilatih sandal in Hadove \u010delade nevidnosti se je Perzej lahko izognil Meduzinemu pogledu in ji odsekal glavo ter se z njeno glavo vrnil na Serifos. V Serifosu je Perzej z glavo Meduze spremenil Polidekta in njegove privr\u017eence v kamen. Kraljestvo je bilo nato predano Polidektovemu bratu Diktisu. Dan 4, Otok Serifos – Zaliv Agios Stefanos, 18 milj Dana\u0161nja plovba bo dolga 18 milj in predvideva ponovni postanek na otoku Kythnos, vendar tokrat na njegovi zahodni obali. Ker plujemo proti severu, obstaja mo\u017enost severnih vetrov, ki bi lahko bili dobra prilo\u017enost, da se preizkusimo kot posadka v manevrih in v celoti u\u017eivamo v tehniki plovbe in samem bistvu jadranja. Na otoku bomo pristali v zalivu Agios Stefanos. Gre za manj\u0161e tradicionalno pristani\u0161\u010de, kjer lahko cel dan pre\u017eivimo na pla\u017ei, ki ima oboje: pesek in kamen\u010dke; pa tudi dovolj naravne sence, sa so na pla\u017ei raztresena velika drevesa tamariksa, kjer se lahko sprostimo v njihovi senci. Sredi pla\u017ee in na njenem severnem delu, za makadamsko cesto, je jezerce, skrito za visokim grmovjem. Tu se nahaja ribnik, ki je nastal sredi majhnega polja tik pred pla\u017eo. Videti je, da so lokalne race nad tem jezerom ravno navdu\u0161ene, zato jih je zelo pogosto mogo\u010de sli\u0161ati in tudi videti kako paradirajo na pla\u017ei ali pa jo preletavajo. V eni od dveh tavern na pla\u017ei lahko okusimo lokalne dobrote in tradicionalno lokalno kinthsko hrano. Na zahodnem koncu pla\u017ee je kapela Agios Stefanos s pobeljenim kamnitim dvori\u0161\u010dem. V malo svetlobe, ki ostane po mraku, se vidi idili\u010dna podoba njenega odseva v morju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 5, Zaliv Agios Stefanos – otok Kea, 20 milj Danes je na\u0161 cilj otok Kea, plovba bo kratka, le 20 milj. Namen je sidranje v zalivu Koundouros na JZ delu otoka. Gre za miren zaliv s \u0161tevilnimi jadrnicami in malimi motornimi \u010dolni, ki ga redno obiskujejo. Zaliv je dobro za\u0161\u010diten od severnih vetrov, zato je tudi prefektna izbira za ostati tu preko no\u010di. Tukaj\u0161nja pe\u0161\u010dena pla\u017ea je ena najlep\u0161ih in najbolje opremljenih na otoku. \u010ce pa bi \u017eeleli privez v marini, lahko gremo do pristani\u0161\u010da Vourkari, na severno stran otoka. Sam otok je relativno majhen, vendar precej obiskan zaradi njegove bli\u017eine celini, le\u017ei namre\u010d to\u010dno nasproti pristani\u0161\u010da Lavrion in je zato priljubljena destinacija Aten\u010danov. Glavno mesto otoka Ioulis je locirano v notranjosti otoka. Med oto\u0161kimi znamenitostmi, ki so vredne ogleda, priporo\u010damo slede\u010de: arheolo\u0161ki muzej,\u00a0 samostan Agia Anna, anti\u010dna Karthea, samostan Panagia Kastriani, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Agia Irini in cerkev Agia Marina z istoimenskim stolpom. Dan 6, Otok Kea – rt Sounion, 13 milj Zdaj je pri\u0161el \u010das, da zaplujemo proti rtu Sounion, zelo posebnemu kraju za prebivalce gr\u0161kega glavnega mesta. Pravzaprav se ta rt nahaja nedale\u010d (cca 70 km) od Aten na ju\u017enem koncu Atike in je skozi zgodovino veljal za zadnji pas kopnega, ki so ga opazovali mornarji in vojaki, ko so se odpravljali bitkam naproti.\u00a0 Po gr\u0161ki mitologiji je na rtu Sounion\u00a0Egej\u00a0(tudi Ajg\u00eaj), atenski kralj, sko\u010dil v smrt s pe\u010dine, s \u010dimer je dal ime\u00a0Egejskemu morju. Zgodba pravi, da je Ajgej na obali nestrpno \u010dakal sina. Mislil je, da je sin mrtev in se je s pe\u010dine vrgel v globino. Tezej, njegov sin, se je vra\u010dal s\u00a0Krete, kjer je ubil\u00a0Minotavra, po\u0161ast, bil je pol\u010dlovek in polbik. Po porazu s Kreto je namre\u010d moral kralj Ajgej kretskemu kralju\u00a0Minosu pla\u010devati letni krvni davek, sedem mladeni\u010dev in sedem deklet, ki so jih na ladji s \u010drnimi jadri po\u0161iljali na Kreto, kjer jih je v labirintu po\u017erl Minotaver. Tezej se je prostovoljno javil, da odide z darilom in posku\u0161a ubiti zver. Z o\u010detom se je dogovoril, da bo ob vrnitvi dvignil belo jadro, \u010de bo pre\u017eivel. Premagal in ubil je Minotavra, pozabil pa je dvigniti belo jadro. Najzgodnej\u0161i literarni zapis o Sounionu je v\u00a0Homerjevi\u00a0pesnitvi\u00a0Odiseja, verjetno je bila napisana v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Pripoveduje o mitolo\u0161kih nadlogah, ki jih je gr\u0161ki junak\u00a0Odisej\u00a0do\u017eivel na naporni 10-letni morski plovbi, ko se je vra\u010dal na rodni otok\u00a0Itako\u00a0v\u00a0Jonskem morju\u00a0iz izropane\u00a0Troje. Preizku\u0161nji, ki mu jo je domnevno povzro\u010dil Pozejdon, je bil namenjen tempelj na Sounionu. Ko so se razli\u010dni gr\u0161ki poveljniki vra\u010dali iz Troje, je krmar ladje kralja\u00a0Menelaja iz Mikenske \u0160parte umrl ob krmilu, ko je obplul “sveti Sounion, rt Atenski”. Menelaj je pristal na Sounionu, da bi opravili pogrebne \u010dasti zanj (se\u017eig na pogrebni grmadi na pla\u017ei),\u00a0\u00a0a gr\u0161ke ladje je ujela nevihta ob rtu Malea in so se razpr\u0161ile v vse smeri. Kraj ima zanimivo lokacijo direkt na morju, ki prevzame vsakega obiskovalca zaradi ob\u010dutka svobode, ki jo vzbuja. Na rtu so ru\u0161evine znamenitega\u00a0Pozejdonovega\u00a0templja, posve\u010denega bogu morja v klasi\u010dni\u00a0gr\u0161ki mitologiji. Ostanki so s treh strani obkro\u017eeni z morjem. Med turisti je ta kraj zelo priljubljen. Iz Aten pa prihajajo sem gledat son\u010dni zahod v Egejsko morje, gleda se z ru\u0161evin, kar je enkraten prizor. Poleg tega pa je tu par zelo lepih pla\u017e npr Varkiza, Lagonisi ter Saronida in pa jezero Vouliagmeni. Zanimivost: poleg tega da je svetovno znano arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de, je Sounion tudi poletno domovanje Atencev. Gradnja je cvetela med letoma 1960 in 1970, tu je veliko ogromnih vil in stanovanj. Sounion je eno najdra\u017ejih obmo\u010dij v Gr\u010diji, nekateri domovi so vredni nad 20 milijonov evrov. Ime slavnega romanti\u010dnega pesnika Georgea lorda Byrona je vklesano na podstavek enega od stebrov Pozejdonovega templja, menda je nastal ob njegovem prvem obisku v Gr\u010diji na njegovi veliki evropski turi, preden je postal slaven. Byron je v letih 1810 in 1811 pre\u017eivel ve\u010d mesecev v Atenah, vklju\u010dno z dvema dokumentiranima obiskoma Souniona. Byron omenja Sounion v svoji pesmi Isles of Greece. Dan 7, Capo Sounion – Alimos Marina (Kalamaki), 23 milj Zadnji dan bomo pre\u017eiveli prav dopustni\u0161ko: bogat zajtrk in kopanje v tem prelepem morju. Po\u010dasi usmerimo jadrnico proti na\u0161i marini Alimos (Kalamaki) , po poti se lahko ustavimo \u0161e za kak\u0161en skok v vodo ali da se osve\u017eimo v eni od lokalnih tavern. Prihod v marino je predviden v zgodnjih popoldanskih urah, kar nam omogo\u010da ponovni obisk fantasti\u010dnih Aten. Ob prijetnem vzdu\u0161ju tega velemesta bomo skupaj podo\u017eiveli najlep\u0161e trenutke na\u0161ega kri\u017earjenja.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v mestu Atene\u00a0\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-11-04T17:18:08+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-03-25T15:30:04+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"718\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"8 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg\",\"width\":1200,\"height\":718},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/\",\"name\":\"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2021-11-04T17:18:08+00:00\",\"dateModified\":\"2022-03-25T15:30:04+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih\",\"datePublished\":\"2021-11-04T17:18:08+00:00\",\"dateModified\":\"2022-03-25T15:30:04+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage\"},\"wordCount\":2136,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg\",\"keywords\":[\"Gr\\u010dija\"],\"articleSection\":[\"Itinerarji\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog","og_description":"Zahodni Kikladi v sredi\u0161\u010du Egejskega morja so idealna destinacija za vse, ki si \u017eelijo dopust v duhu zanimivega jadranja. Ta 7-dnevni itinerarij se pri\u010dne v glavni marini mesta Atene in se dotakne nekaterih najlep\u0161ih otokov tega arhipelaga kot so Kea, Kythnos in Serifos. Kar se ti\u010de pogojev plovbe je te\u017eavnostna stopnja poti srednja, saj so razdalje med otoki relativno kratke. Upo\u0161tevati pa moramo, da so Kikladski otoki obdani s posebno razburkanim morjem, predvsem ko pihajo bolj pogosti severni ali pa mo\u010dni ju\u017eni vetrovi. Predlagana pot vklju\u010duje tudi \u0161tevilne no\u010di na sidru za u\u017eivanje v nedotaknjenih zalivih stran od hrupa pristani\u0161\u010d. To je navadno zelo priljubljeno pri jadralnih posadkah, vendar \u010de bi raje pre\u017eiveli no\u010d v marinah, je za vsak dan mo\u017eno kar ve\u010d ustreznih alternativ. Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki) Na\u0161e kri\u017earjenje po zahodnem Kikladskem oto\u010dju se bo pri\u010delo v glavni marini mesta Atene – Alimos Marina (Kalamaki), ki je dejansko najve\u010dje turisti\u010dno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji s pribli\u017eno 1.000 privezi in je tudi eno najbolje pozicioniranih, saj se nahaja na ju\u017enem delu mesta, le par minut od veli\u010dastnega pristani\u0161\u010da v Pireju. Za \u0161tevilne posadke, ki plovila najemajo, je ta pristani\u0161ki objekt idealno izhodi\u0161\u010de za kri\u017earjenja v tem delu Sredozemlja, saj je le 8 km oddaljen od Pireja in 15 km od centra mesta Atene ter 30 km od mednarodnega letali\u0161\u010da. Prvo no\u010d pre\u017eivimo tu, zatorej predlagamo kar obisk Aten, saj gre za simbol zahodne civilizacije in kar vabi s svojo 3000-letno zgodovino. Tako si lahko ogledamo glavne znamenitosti mesta: Akropola, Narodni arheolo\u0161ki muzej, Bizantinski muzej, ru\u0161evine stare Agore, enkratne cerkve (Svetih Apostolov, Panaghia Kapnikar\u00e9a, kapelica Saint Demetrius Loumbardiaris), pa Olympieion (Tempelj Olimpskega Zeusa) in Panathenaic Stadium, o\u010darljivi mestni \u010detrti Plaka in Anafiotika, trg Syntagma. V tem mestu se z zgodovino sre\u010damo prakti\u010dno na vsakem vogalu, za koislo in ve\u010derjo pa predlagamo eno od restavracij v soseski Plaka, kjer lahko poskusimo gr\u0161ke specialitete: musaka, tzatziki, dolamde, souvlaki, giros, pa tudi dobro kapljico lokalne Retsine ali pa kozar\u010dek znamenitega Ouza. Tako nam bo to fantasti\u010dno mesto ostalo v \u0161e lep\u0161em spominu. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 2, Alimos Marina (Kalamaki) – Otok Kythnos, 43 milj Zgodaj odrinemo iz marine proti jugu in tako vstopimo v centralni del znamenitega Egejskega morja in torej Kikladsko oto\u010dje. Na\u0161 dana\u0161nji cilj je otok Kythnos in zaliv Kolona na severozahodnem delu otoka. Do tam bomo potrebovali 2-3 ure, pri tem pa izkoristili vetrove s severa, ki ustvarjajo idealne pogoje za jadranje. Izbrani zaliv je prav\u0161nji za kopanje ali za po\u010ditek, saj ponuja popolno zavetje, paziti moramo le na morebitne sunke s severa in da se zasidramo na pesku ter se pri tem izognemo travnikom pozejdonke. Okolje je res o\u010darljivo. Pe\u0161\u010dena pla\u017ea deli zaliv na pol in jahte lahko ostanejo na sidru na obeh straneh pla\u017ee. Kot alternativa je tu marina Merihas, glavno pristani\u0161\u010de na otoku, kjer najdemo tudi vse potrebne storitve: voda, elektrika, toalete, trgovina,.. Merichas je manj\u0161e naselje okoli slikovitega in tradicionalnega pristani\u0161\u010da z lokalnimi tavernami, ki ponujajo predvsem odli\u010dne morske sade\u017ee. Zanimivo je tudi majhno mestece Loutra na SV otoka, ki slovi po termalnih vrelcih, minerali v izvirski vodi naj bi bili dobri za vse vrste bolezni. Na otoku je precej rde\u010de gline, ki se uporablja za lon\u010darstvo \/ keramiko in tudi stre\u0161ne kritine, tako da je na mnogih strehah ravno rde\u010da kritina. Zanimivost: otok je dobil ime po mitolo\u0161kem kralju prvotnih naseljencev in sinu boga Apolona. Eden najbolj zanimivih krajev na otoku je naselje Dryopida, ki je bilo zgrajeno v notranjosti otoka, kar je prebivalcem dalo dodatno za\u0161\u010dito pred piratskimi napadi, ki so bili obi\u010dajni v srednjem veku. Zelo nepri\u010dakovano, tako reko\u010d znotraj vasi, najdemo eno najve\u010djih jam v Gr\u010diji t.i. Katafiki (iz besede katafigio – zato\u010di\u0161\u010de po gr\u0161ko), iz \u010dasov, ko so jo uporabljali kot skrivali\u0161\u010de pred pirati. V notranjosti so \u010dudoviti kapniki. Dan 3, Otok Kythnos – Otok Serifos, 23 milj Tretji dan dopusta plujemo \u0161e bolj ju\u017eno, proti otoku Serifos in zna\u010dilni obmorski vasici Livadi. Pristani\u0161\u010de v tem naselju se nahaja znotraj ve\u010djega zaliva, na vzhodni strani otoka. Pristanek ob pomolu je tukaj lahko te\u017eaven predvsem v poletnih mesecih, saj je \u0161tevilov privezov omejeno. Zaradi sunkov severnih vetrov raje izberemo ju\u017eni del pomola, a tudi tukaj moramo pri sidranju paziti na nizko vodo. Lahko pa se kot mnoge jadrnice prive\u017eemo stran od obale in z gumenjakom dostopamo do kopnega. Nikakor se ne smemo zasidrati na algah, ker v primeru mo\u010dnej\u0161ega vetra ne bo dr\u017ealo sidra. Enkrat, ko smo varno zasidrani, pa se odpravimo na ogled kraja Chora. Mestece je zgrajeno na hribu in ponuja impresiven pogled: hi\u0161e in ulice ohranjajo tradicijo kikladskega sloga, medtem ko vasica ponuja prekrasen pogled na zaliv Livadi in na Egejsko morje. Majhne restavracije nudijo slastno hrano in tu najdemo tudi lepe bar\u010dke za u\u017eitek ob kozarcu dobrega vina, direktno pod zvezdnatim nebom. Do naselja pelje lokalni avtobus ali pa vzamemo taxi, saj traja vo\u017enja iz pristani\u0161\u010da do vasi le 10-15 minut.\u00a0 Zanimivost: otok ima kar 72 pla\u017e, ki s svojo smaragno in turkizno vodo ter neskon\u010dnim peskom vabijo obiskovalce; med najbolj znane sodijo Ganema, Lia in Psili Ammos; \u010de pa i\u0161\u010demo manj obiskane, so za nas primerne: Agios Ioannis, Avessalos, Agios Sostis in Kalogeros. Temu otoku pravijo tudi Otok Meduze, kajti gr\u0161ka legenda pravi, da je bil Polidekt (vladar otoka Serifos) zaljubljen v Dana\u00eb, Perzejevo mamo. Vendar se je Perzej izkazal za zelo za\u0161\u010ditni\u0161kega do svoje matere in kralj je to videl kot oviro. Da bi se enkrat za vselej znebil Perzeja, ga je poslal na iskanje, ki se mu je zdelo nemogo\u010de – Perzeju je bilo ukazano, naj prinese glavo Meduze. S pomo\u010djo Ateninega \u0161\u010dita, Hermesovih krilatih sandal in Hadove \u010delade nevidnosti se je Perzej lahko izognil Meduzinemu pogledu in ji odsekal glavo ter se z njeno glavo vrnil na Serifos. V Serifosu je Perzej z glavo Meduze spremenil Polidekta in njegove privr\u017eence v kamen. Kraljestvo je bilo nato predano Polidektovemu bratu Diktisu. Dan 4, Otok Serifos – Zaliv Agios Stefanos, 18 milj Dana\u0161nja plovba bo dolga 18 milj in predvideva ponovni postanek na otoku Kythnos, vendar tokrat na njegovi zahodni obali. Ker plujemo proti severu, obstaja mo\u017enost severnih vetrov, ki bi lahko bili dobra prilo\u017enost, da se preizkusimo kot posadka v manevrih in v celoti u\u017eivamo v tehniki plovbe in samem bistvu jadranja. Na otoku bomo pristali v zalivu Agios Stefanos. Gre za manj\u0161e tradicionalno pristani\u0161\u010de, kjer lahko cel dan pre\u017eivimo na pla\u017ei, ki ima oboje: pesek in kamen\u010dke; pa tudi dovolj naravne sence, sa so na pla\u017ei raztresena velika drevesa tamariksa, kjer se lahko sprostimo v njihovi senci. Sredi pla\u017ee in na njenem severnem delu, za makadamsko cesto, je jezerce, skrito za visokim grmovjem. Tu se nahaja ribnik, ki je nastal sredi majhnega polja tik pred pla\u017eo. Videti je, da so lokalne race nad tem jezerom ravno navdu\u0161ene, zato jih je zelo pogosto mogo\u010de sli\u0161ati in tudi videti kako paradirajo na pla\u017ei ali pa jo preletavajo. V eni od dveh tavern na pla\u017ei lahko okusimo lokalne dobrote in tradicionalno lokalno kinthsko hrano. Na zahodnem koncu pla\u017ee je kapela Agios Stefanos s pobeljenim kamnitim dvori\u0161\u010dem. V malo svetlobe, ki ostane po mraku, se vidi idili\u010dna podoba njenega odseva v morju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v Atenah Dan 5, Zaliv Agios Stefanos – otok Kea, 20 milj Danes je na\u0161 cilj otok Kea, plovba bo kratka, le 20 milj. Namen je sidranje v zalivu Koundouros na JZ delu otoka. Gre za miren zaliv s \u0161tevilnimi jadrnicami in malimi motornimi \u010dolni, ki ga redno obiskujejo. Zaliv je dobro za\u0161\u010diten od severnih vetrov, zato je tudi prefektna izbira za ostati tu preko no\u010di. Tukaj\u0161nja pe\u0161\u010dena pla\u017ea je ena najlep\u0161ih in najbolje opremljenih na otoku. \u010ce pa bi \u017eeleli privez v marini, lahko gremo do pristani\u0161\u010da Vourkari, na severno stran otoka. Sam otok je relativno majhen, vendar precej obiskan zaradi njegove bli\u017eine celini, le\u017ei namre\u010d to\u010dno nasproti pristani\u0161\u010da Lavrion in je zato priljubljena destinacija Aten\u010danov. Glavno mesto otoka Ioulis je locirano v notranjosti otoka. Med oto\u0161kimi znamenitostmi, ki so vredne ogleda, priporo\u010damo slede\u010de: arheolo\u0161ki muzej,\u00a0 samostan Agia Anna, anti\u010dna Karthea, samostan Panagia Kastriani, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Agia Irini in cerkev Agia Marina z istoimenskim stolpom. Dan 6, Otok Kea – rt Sounion, 13 milj Zdaj je pri\u0161el \u010das, da zaplujemo proti rtu Sounion, zelo posebnemu kraju za prebivalce gr\u0161kega glavnega mesta. Pravzaprav se ta rt nahaja nedale\u010d (cca 70 km) od Aten na ju\u017enem koncu Atike in je skozi zgodovino veljal za zadnji pas kopnega, ki so ga opazovali mornarji in vojaki, ko so se odpravljali bitkam naproti.\u00a0 Po gr\u0161ki mitologiji je na rtu Sounion\u00a0Egej\u00a0(tudi Ajg\u00eaj), atenski kralj, sko\u010dil v smrt s pe\u010dine, s \u010dimer je dal ime\u00a0Egejskemu morju. Zgodba pravi, da je Ajgej na obali nestrpno \u010dakal sina. Mislil je, da je sin mrtev in se je s pe\u010dine vrgel v globino. Tezej, njegov sin, se je vra\u010dal s\u00a0Krete, kjer je ubil\u00a0Minotavra, po\u0161ast, bil je pol\u010dlovek in polbik. Po porazu s Kreto je namre\u010d moral kralj Ajgej kretskemu kralju\u00a0Minosu pla\u010devati letni krvni davek, sedem mladeni\u010dev in sedem deklet, ki so jih na ladji s \u010drnimi jadri po\u0161iljali na Kreto, kjer jih je v labirintu po\u017erl Minotaver. Tezej se je prostovoljno javil, da odide z darilom in posku\u0161a ubiti zver. Z o\u010detom se je dogovoril, da bo ob vrnitvi dvignil belo jadro, \u010de bo pre\u017eivel. Premagal in ubil je Minotavra, pozabil pa je dvigniti belo jadro. Najzgodnej\u0161i literarni zapis o Sounionu je v\u00a0Homerjevi\u00a0pesnitvi\u00a0Odiseja, verjetno je bila napisana v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Pripoveduje o mitolo\u0161kih nadlogah, ki jih je gr\u0161ki junak\u00a0Odisej\u00a0do\u017eivel na naporni 10-letni morski plovbi, ko se je vra\u010dal na rodni otok\u00a0Itako\u00a0v\u00a0Jonskem morju\u00a0iz izropane\u00a0Troje. Preizku\u0161nji, ki mu jo je domnevno povzro\u010dil Pozejdon, je bil namenjen tempelj na Sounionu. Ko so se razli\u010dni gr\u0161ki poveljniki vra\u010dali iz Troje, je krmar ladje kralja\u00a0Menelaja iz Mikenske \u0160parte umrl ob krmilu, ko je obplul “sveti Sounion, rt Atenski”. Menelaj je pristal na Sounionu, da bi opravili pogrebne \u010dasti zanj (se\u017eig na pogrebni grmadi na pla\u017ei),\u00a0\u00a0a gr\u0161ke ladje je ujela nevihta ob rtu Malea in so se razpr\u0161ile v vse smeri. Kraj ima zanimivo lokacijo direkt na morju, ki prevzame vsakega obiskovalca zaradi ob\u010dutka svobode, ki jo vzbuja. Na rtu so ru\u0161evine znamenitega\u00a0Pozejdonovega\u00a0templja, posve\u010denega bogu morja v klasi\u010dni\u00a0gr\u0161ki mitologiji. Ostanki so s treh strani obkro\u017eeni z morjem. Med turisti je ta kraj zelo priljubljen. Iz Aten pa prihajajo sem gledat son\u010dni zahod v Egejsko morje, gleda se z ru\u0161evin, kar je enkraten prizor. Poleg tega pa je tu par zelo lepih pla\u017e npr Varkiza, Lagonisi ter Saronida in pa jezero Vouliagmeni. Zanimivost: poleg tega da je svetovno znano arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de, je Sounion tudi poletno domovanje Atencev. Gradnja je cvetela med letoma 1960 in 1970, tu je veliko ogromnih vil in stanovanj. Sounion je eno najdra\u017ejih obmo\u010dij v Gr\u010diji, nekateri domovi so vredni nad 20 milijonov evrov. Ime slavnega romanti\u010dnega pesnika Georgea lorda Byrona je vklesano na podstavek enega od stebrov Pozejdonovega templja, menda je nastal ob njegovem prvem obisku v Gr\u010diji na njegovi veliki evropski turi, preden je postal slaven. Byron je v letih 1810 in 1811 pre\u017eivel ve\u010d mesecev v Atenah, vklju\u010dno z dvema dokumentiranima obiskoma Souniona. Byron omenja Sounion v svoji pesmi Isles of Greece. Dan 7, Capo Sounion – Alimos Marina (Kalamaki), 23 milj Zadnji dan bomo pre\u017eiveli prav dopustni\u0161ko: bogat zajtrk in kopanje v tem prelepem morju. Po\u010dasi usmerimo jadrnico proti na\u0161i marini Alimos (Kalamaki) , po poti se lahko ustavimo \u0161e za kak\u0161en skok v vodo ali da se osve\u017eimo v eni od lokalnih tavern. Prihod v marino je predviden v zgodnjih popoldanskih urah, kar nam omogo\u010da ponovni obisk fantasti\u010dnih Aten. Ob prijetnem vzdu\u0161ju tega velemesta bomo skupaj podo\u017eiveli najlep\u0161e trenutke na\u0161ega kri\u017earjenja.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v mestu Atene\u00a0","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2021-11-04T17:18:08+00:00","article_modified_time":"2022-03-25T15:30:04+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":718,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"8 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg","width":1200,"height":718},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/","name":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage"},"datePublished":"2021-11-04T17:18:08+00:00","dateModified":"2022-03-25T15:30:04+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Nepozabno jadranje po zahodnih Kikladih","datePublished":"2021-11-04T17:18:08+00:00","dateModified":"2022-03-25T15:30:04+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#webpage"},"wordCount":2136,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/01-CICLADI-OCCIDENTALI.jpg","keywords":["Gr\u010dija"],"articleSection":["Itinerarji"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/nepozabno-jadranje-po-zahodnih-kikladih\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12058"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12058"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12058\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15443,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12058\/revisions\/15443"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12058"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12058"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}