{"id":12222,"date":"2021-11-09T10:28:52","date_gmt":"2021-11-09T09:28:52","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=12222"},"modified":"2021-11-30T15:15:49","modified_gmt":"2021-11-30T14:15:49","slug":"saronski-zaliv-jadranje-po-grciji-v-popolnem-in-sproscenem-vzdusju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/saronski-zaliv-jadranje-po-grciji-v-popolnem-in-sproscenem-vzdusju\/","title":{"rendered":"Saronski zaliv: jadranje po Gr\u010diji v popolnem in spro\u0161\u010denem vzdu\u0161ju"},"content":{"rendered":"

Jadranje po Saronskem zalivu ponuja prilo\u017enost u\u017eivanja v relativno “lahkem” itinerariju, saj je tukaj morje za\u0161\u010diteno od mo\u010dnih vetrov in visokih valov – razmere, s katerimi se posadke najpogosteje sre\u010dujejo v Egejskem morju. Sama pot in postanki predvidevajo precej kratke plovbe, z eno ali dvema izjemama. Torej je to kri\u017earjenje idealno, \u010de ima posadka na krovu raje <\/span>spro\u0161\u010dene po\u010ditnice stran od velikih jadralskih dogodiv\u0161\u010din v Egejskem morju ali \u010de so na krovu osebe, ki ne poznajo dobro gr\u0161ko morje. To spro\u0161\u010dujo\u010de jadranje izstopa s kristalno \u010disto vodo, brez\u010dasnimi otoki in vso pristno atmosfero Gr\u010dije.<\/span><\/p>\n

Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki)<\/strong><\/h2>\n

Na\u0161e kri\u017earjenje se za\u010dne v soboto popoldne v atenski turisti\u010dni marini Alimos Marina (Kalamaki). Le-ta velja za najve\u010dje turisti\u010dno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji s pribli\u017eno 1.000 privezi in je ena najbolje lociranih marin, saj se nahaja ju\u017eno od Aten in le par minut stran od pristani\u0161\u010da Pirej. Za \u0161tevilne posadke, ki najemajo plovila v tem delu Sredozemlja, je ta pristani\u0161ka struktura najbolj\u0161a izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za za\u010detek kri\u017earjenja, saj je le 15 km izven centra Aten in le 8 km oddaljena od Pireja ter 30 km stran od atenskega mednarodnega letali\u0161\u010da, ki ima odli\u010dne avtobusne povezave in pa taxi prevoz. V bli\u017eini je kar nekaj restavracij, tako gr\u0161kih kot tudi italijanskih tavern, nekatere ponujajo tudi dostavo na krov. Za no\u010dno zabavo je tudi poskrbljeno, saj je v pristani\u0161\u010du precej klubov, ki ponujajo razli\u010dne vrste zabave.<\/p>\n

Obalna vas Kalamaki je bila ustanovljena leta 1923 kot posledica izmenjave prebivalstva med Gr\u010dijo in Tur\u010dijo, ki so jo naselili etni\u010dni Grki iz anatolske vasi Kalamaki. Najve\u010dja zanimivost v kraju je “<\/span>Stavros Niarchos park”, dejansko najve\u010dji mediteranski vrt na svetu, ki je odprt za javnost.<\/p>\n

Pirej ima dolgo zgodovino, ki sega v anti\u010dno Gr\u010dijo. Mesto se je v glavnem razvilo v za\u010detku 5. stoletja pred na\u0161im \u0161tetjem, ko je bilo izbrano kot pristani\u0161ko mesto anti\u010dnih Aten in se je preoblikovalo v prototipno pristani\u0161\u010de, ki se osredoto\u010da na celoten uvoz in tranzit atenske trgovine. Zato je postal glavno pristani\u0161\u010de anti\u010dne Gr\u010dije, a je postopoma njegov pomen upadel po 4. stoletju na\u0161ega \u0161tetja. Ponovno je zrasel v 19. stoletju, zlasti po ustanovitvi Aten kot glavnega mesta Gr\u010dije. V sodobnosti je postal Pirej veliko mesto in sestavni del Aten in ima vse zna\u010dilnosti velikega morskega in trgovinsko-industrijskega sredi\u0161\u010da. Pristani\u0161\u010de Pirej je glavno pristani\u0161\u010de v Gr\u010diji, najve\u010dje potni\u0161ko pristani\u0161\u010de v Evropi,<\/sup><\/sup> in drugo najve\u010dje na svetu,\u00a0<\/sup>ki ima pribli\u017eno 20 milijonov potnikov letno. S pretokom 1,4 milijona TEU se Pirej uvr\u0161\u010da med prvih deset pristani\u0161\u010d v kontejnerskem prometu v Evropi in je najve\u010dje kontejnersko pristani\u0161\u010de v vzhodnem Sredozemlju. Mesto je gostilo poletne olimpijske igre 1896 in 2004 v Atenah. Med arheolo\u0161kimi najdi\u0161\u010di v Pireju so deli starega Temistoklovega obzidja in Etioneja, pomol na vhodu v pristani\u0161\u010de, \u0161e vedno v dobrem stanju. Izkopavanja v Pasalimani so razkrila Skeuoteko, staro zgradbo, v kateri je bila shranjena ladijska oprema, ki jo je zasnoval arhitekt Filon. V Kasteli je mogo\u010de najti Sirangion, ki je bil verjetno zato\u010di\u0161\u010de lokalnega junaka Siranga, in jamo Aretuza, oboje iz prazgodovine. Ru\u0161evine starodavnega mesta se vidijo v kleti stolnice Agia Triada, anti\u010dno gledali\u0161\u010de Zea je poleg Arheolo\u0161kega muzeja, \u0161e vedno je mogo\u010de videti anti\u010dne ladijske hi\u0161e v Zei, Munihiji in mornarsko dvori\u0161\u010de Kantar. Odkritje \u0161tirih bronastih kipov na gradbi\u0161\u010du v bli\u017eini vrtov Tinanej v Pireju, 18. julija 1959, je \u0161e vedno v spominu celotne generacije kot pomembno odkritje v sodobni gr\u0161ki arheologiji. Kipi so zdaj razstavljeni v Pirejskem muzeju in so glavni del sodobnega arheolo\u0161kega muzeja. Pirej ponuja tudi \u0161tevilne restavracije z odli\u010dno gr\u0161ko hrano in dobrim vinom, sicer pa je nujno poskusiti gr\u0161ki ouzo – \u017egano pija\u010do z aromo jane\u017ea.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil v mestu Atene<\/a><\/div>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 2,<\/strong> Kalamaki – otok Egina, 12 milj<\/strong><\/h2>\n

Prva etapa na\u0161ega dopusta po le 12 miljah plovbe je zaliv Agia Marina na otoku Egina. Zaliv je za\u0161\u010diten pred severovzhodnim vetrom, vendar pa izpostavljen ju\u017enim in jugozahodnim vetrovom. Navadno navtiki izberejo severni del zaliva za sidranje, pri tem pa ohranjajo varno razdaljo 50-70 metrov od majhnega pomola, pa tudi od skalnate obale, kjer se nahajajo hoteli. Sidranje je lahko, saj je zaliv prostoren in do 10 metrov globok, medtem ko je ve\u010dinoma pe\u0161\u010deno dno zelo varno. Da bi se lahko ob\u010dudovalo naravno pokrajino gr\u0161kih otokov, je najbolje prvo no\u010d ostati kar na sidru. V kolikor bi se pa pojavili ju\u017eni vetrovi, se lahko odlo\u010dimo za pristani\u0161\u010de Poros, edino dovolj veliko, da zagotavlja varen privez in za\u0161\u010dito pred vetrovi iz vseh smeri. Sicer je pa Poros kar precej dlje od na\u0161e \u0161tartne to\u010dke, tako da moramo paziti, da nas ne ujame tema.<\/p>\n

Otok Egina – Ajgina je pribli\u017eno trikotne oblike, od vzhoda proti zahodu dolg pribli\u017eno 15 km in od severa do juga okoli 10 km, s povr\u0161ino 87,41 km2. Ugasli vulkan predstavlja dve tretjini Ajgine. Severni in zahodni del sestavlja kamnita, a rodovitna ravnica, kjer se dobro goji in proizvaja razne \u017eitarice, nekaj bomba\u017ea, trto, mandlje, oljke in fige, vendar je najbolj zna\u010dilen pridelek Ajgine danes pistacija. Ekonomsko pomembno je nabiranje spu\u017evastih gob. Ju\u017eni vulkanski del otoka je razgiban in gorat, v veliki meri pa je nerodoviten. Najvi\u0161ja je sto\u017e\u010dasta gora Oros (531 m) na jugu, greben Panhelenen se razprostira proti severu z ozkimi rodovitnimi dolinami na obeh straneh. Po legendi izhaja iz Ajgine, matere junaka Ajka, ki se je rodil na otoku in postal njegov kralj.<\/sup> V antiki je Ajgina tekmovala z Atenami, veliki pomorski sili tistega \u010dasa. Skozi zgodovino je imel otok kar nekaj poznanih prebivalcev: Ajak (prvi mitolo\u0161ki kralj Ajgine, v \u010dast ko so slavili Ajake), Smilis (6. st. pr. n. \u0161t., kipar), Onatas in Ptolichos\u00a0 (5 st. pr. n. \u0161t., kiparja), Filisk Ajginski (4 st. pr. n. \u0161t., filozof), Cosma II. Ati\u0161ki (12. st., patriarh Konstantinopla), Pavel Ajginski (7. st., medicinski u\u010denjak in zdravnik), Sveta Atanazija Ajginska (9. st., opatinja in svetnica) ter Nektarij Ajginski (1846\u20131920, \u0161kof in svetnik).<\/p>\n

Na otoku je kar nekaj znamenitosti:<\/p>\n