{"id":12357,"date":"2021-11-09T16:45:35","date_gmt":"2021-11-09T15:45:35","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=12357"},"modified":"2021-12-21T12:37:30","modified_gmt":"2021-12-21T11:37:30","slug":"jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/","title":{"rendered":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami"},"content":{"rendered":"

Zanimiv itinerarij v dol\u017eini pribli\u017eno 138 milj za jadranje <\/span>po kvarnerskem zalivu, <\/span>na pol poti med istrskim polotokom in severno dalmatinsko regijo: privla\u010dno obmo\u010dje bogato s pla<\/span>\u017eami, skritimi zalivi, zgodovinskimi mesti in ribi\u0161kimi vasicami.<\/span><\/strong><\/h4>\n

Kvarnerski zaliv je lociran med Istro in Dalmacijo in zajema \u0161tevilne zanimivosti hrva\u0161ke obale, od <\/span>hribov in obalnih gora, bogatih s sredozemskim grmovjem, \u010dudovitih pla<\/span>\u017e ob kristalno \u010distem morju pa vse do <\/span>\u017eivahnih ribi\u0161kih vasic, za katere se zdi, da so del neke druge sedanjosti. <\/span>\u0160iroka paleta prodnatih in skalnatih zalivov, \u0161tevilni zalivi kot tudi nekatere najlep\u0161e pla\u017ee Jadranskega morja pripomorejo k temu, da je kvarnerski zaliv ena izmed najbolj za\u017eeljenih destinacij ljubiteljev morja in zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih med navtiki.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Torej, predstavljamo vam 7-dnevno kri\u017earjenje v tem prekrasnem delu hrva\u0161ke obale s \u0161tevilnimi etapami, ki ponujajo vsak dan prelepe pokrajine s postanki na sidru ali v marinah ter spro\u0161\u010dujo\u010do plovbo v skupni dol\u017eini 138 navti\u010dnih milj.<\/span><\/p>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 1, vkrcanje na otoku Krk <\/strong><\/h2>\n

Na\u0161e kri\u017e<\/span>arjenje se pri\u010dne na otoku Krk, kjer je najbolj\u0161a mo<\/span>\u017enost priveza ravno v marini Punat, ki <\/span>se nahaja na sredini otoka in pribli\u017eno kilometer od mesta Krk. Druge varijante za priveze so manj\u0161a pristani\u0161\u010da <\/span>Malinska, Njivice, Omi\u0161alj, Vrbnik in Ba\u0161ka. Po \u0161tartu iz Punata, se lahko ustavimo najprej v uvali Sveti Juraj, ki je dejansko sidri\u0161\u010de in le\u017ei 1 miljo zahodno od mesta Krk. Je dvojni zaliv, ki je za\u0161\u010diten pred vsemi vetrovi, razen ju\u017enimi. V zalivu so 3 velike bitve za privez plovila s krmo na obalo. V sidri\u0161\u010du ni naprav za sidranje, tako da moramo obvezno sidrati. Globina vode je povsod preko 2 metra, dno je pe\u0161\u010deno in sidro dobro dr\u017ei. Lahko pa se odlo\u010dimo za plutje do pla\u017ee Oprna, ki je malce bolj skrita in se nahaja v lepem zalivu nasproti kraja Stara Ba\u0161ka.\u00a0<\/span><\/p>\n

Krk ima kar nekaj res prekrasnih pla\u017e. Tako so primer so pri mestu Vrbnik privla\u010dne pla\u017ee Nuluk, Pod Kova\u010d, Kozica in Potovo\u0161\u0107e. Vrbnik je med najbolj znanimi hrva\u0161kimi naselji, saj slovi ne le po svoji 48m visoki steni nad \u010dudovitim modrim morjem, temve\u010d se tu nahaja tudi najo\u017eja ulica na svetu. Poleg tega si lahko ogledamo \u0161e k<\/span>atedralo Marijinega vnebovzetja, Frankopanski grad (ka\u0161tel), mestno obzidje in druge znamenitosti, poskusiti pa moramo tudi \u017elahtno kapljico – tu je doma suho belo vino \u017dlahtina.<\/span><\/p>\n

Otok ponuja tudi ve\u010d pla\u017e s terapevtskim blatom, ve\u010dina le-teh se nahaja v zalivu Soline pri kraju Dobrinj.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 2, Krk – Cres, 36 milj<\/strong><\/h2>\n

Od Krka do Cresa je potrebno prepluti razdaljo 36 milj. ACI Marina Cres je edina marina na otoku in ponuja 473 privezov, nahaja pa se ravno v mestu Cres. Druge opcije priveza so majhna pristani\u0161\u010da Valun, Martin\u0161\u0107ica, Osor ali druga sidri\u0161\u010da na jugovzhodu otoka. Otok Cres ima dolgo in raznoliko obalo s \u0161tevilnimi o\u010darljivmi zalivi na eni strani ter slikovite pe\u010dine strmo nad morjem na drugi strani. Cres je najve\u010dji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdalj\u0161i (66 km) hrva\u0161ki otok, \u010deprav je dolga leta veljalo, da je Krk ve\u010dji, vendar so pri vnovi\u010dnem merjenju leta 2006 ta podatek popravili.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Med vsemi je verjetno Sveti Ivan najlep\u0161a pla\u017ea na otoku, locirana ob vzno\u017eju hriba prekritega s sredozemskim rastlinjem in deluje kot samotni raj, kjer se lahko kopamo v kristalno \u010distem morju. Za tiste \u017eeljne posebnih do\u017eivetij je tu jama Plava Grota, o\u010dem skrita in z neverjetno plavo laguno v notranjosti. \u0160e ena omembe vredna pla\u017ea je Mali Bok (pri kraju Orlec) – <\/span>prodnata pla\u017ea, za\u0161\u010ditena z visokimi pe\u010dinami, ki obiskovalcem ponujajo spro\u0161\u010dujo\u010do senco, kar je v vro\u010dih poletnih mesecih zelo dobrodo\u0161lo. Rastlinje na otoku je zelo raznoliko s pribli\u017eno 1.100 rastlinskimi vrstami, ki so jih tukaj najdli, od tega je celo 939 avtohtonih. <\/span>Na severnem delu otoka raste rde\u010di hrast, gaber, brest in kostanj, medtem ko <\/span>ju\u017eni del prekrivajo pa\u0161niki in gosto grmovje. Otok je znan predvsem po tem, da je zadnji habitat beloglavega jastreba in je tu za\u0161\u010diten rezervat, ki velja za kraljestvo te ujede <\/span>iz dru\u017eine kraguljev, ki je v bistvu\u00a0mrhovinar in se kot ostali jastrebi hrani ve\u010dinoma s trupli mrtvih \u017eivali.<\/p>\n

Kar se ti\u010de znamenitosti mesta Cres je najpomembnej\u0161i zagotovo slikoviti bene\u0161ki stolp kro\u017enega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno \u0161tirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.\u00a0 Mesto ima \u0161e druge \u0161tevilne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, ju\u017ena mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Sne\u017ene, fran\u010di\u0161kanski samostan, benediktinski samostan, pala\u010da dru\u017eine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki umetnostni spomenik v mestu.<\/p>\n

Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem obmo\u010dju pri\u010da zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral \u0161kof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je \u0161e danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta pre\u010dka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu.<\/p>\n

Poleg omenjenih krajev se spla\u010da obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odli\u010dni lokaciji na 378 metrov visoki pe\u010dini in ponuja \u010dudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia <\/span>je bilo neko\u010d v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo \u0161e danes. Glavne znamenitosti so \u0161e cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Bla\u017eene Device Marije ter manj\u0161i cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje.<\/span><\/p>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 3, Cres – Lo\u0161inj, 24 milj<\/strong><\/h2>\n

Danes je na\u0161a destinacija Lo\u0161inj, kjer lahko izbiramo med 3 turisti\u010dnimi pristani\u0161\u010di: Marina Lo\u0161inj, Mali Lo\u0161inj Marina in Yacht Club Marina. Prvi dve sta locirani na vzhodnem delu zaliva Mali Lo\u0161inj in ponujata 200 privezov za plovila do 18 metrov dol\u017eine in z globino do max 8 metrov. Medtem ko se<\/span> Yacht Club Marina nahaja na vrhu zaliva in ponuja 110 privezov za plovila do 30 metrov. Ta otok je najbolj oddaljen od hrva\u0161ke obale in nas presene\u010da s \u010dudovitimi zalivi. Tako najdemo na severu otoka zaliv Pla\u017ea Plieski, kjer ima morje prav neverjetno paleto barv. Tudi zahodni del otoka Koludarc skriva resni\u010dno o\u010darljive kraje za plavanje in sidranje. \u010ce so vam v\u0161e\u010d delfini, predlagamo obisk zahodnega dela otoka in podro\u010dje Mali Kvarner (Kvarneri\u0107), kjer \u017eivi delfin velika pliskavka, ki ji re\u010demo tudi \u00bbdobri delfin\u00ab oz. po latinsko Tursiops truncatus. Tukaj\u0161nja skupnost lo\u0161injskih delfinov je razmeroma majhna, ocenjeno \u0161tevilo pa je okoli 200 osebkov. \u010ceprav se zdi ta \u0161tevilka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lo\u0161inja, so vseeno ogro\u017eena vrsta v Jadranskem morju. Najstarej\u0161i lo\u0161injski delfini, kot so Vivian, Tac in Mida, so stari ve\u010d kot 30 let. <\/span><\/p>\n

Kogar pa zanimajo bolj <\/span>starodavne gr\u0161ke skulpture, pa bo u\u017eival v muzeju Apoksiomena, ki je edinstvena in inovativna arheolo\u0161ko-arhitektonska kulturna institucija na tem obmo\u010dju, v celoti posve\u010dena enemu eksponatu \u2013 bronastemu kipu mladega atleta Apoksiomena (iz 2 ali 1. st. pr.n \u0161t.). Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije 1997. leta. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden ogleda. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok”, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle.<\/p>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 4, Lo\u0161inj – Silba, 22 milj<\/strong><\/h2>\n

Program dana\u0161njega dneva je kratka plovba 22 milj do otoka Silba, prekrasen otok z mnogimi privla\u010dnimi zalivi in pla\u017eami. Otok Silba je iz pti\u010dje perspektive podoben osmici. V najo\u017ejem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka \u017dali\u0107 in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in lo\u010denim zvonikom, ve\u010d gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi kri\u017ei\u0161\u010de poti, ki vodijo po otoku.<\/span><\/p>\n

Pristani\u0161\u010de Silba (takoimenovani Mul) je na vzhodnem delu otoka in ima 30 privezov za plovila, najve\u010dja globina je 4 metre. Ker je Silba izjemno priljubljena navti\u010dna destinacija, je med sezono obi\u010dajno marina polna \u017ee ob 16.00 uri. \u010ce ne dobimo priveza v luki, se lahko zasidramo pred njo, kjer so za privez na voljo boje. V kolikor je napovedna burja, predlagamo, da se odpravimo v sidri\u0161\u010de Sv. Ante na jugozahodni strani otoka. Na zahodni strani otoka pa se nahaja luka Silba- \u017dali\u0107, ki je za\u0161\u010ditena je le pred vzhodnimi vetrovi. V luki pristaja trajekt, ki otok povezuje s kopnim. Plovilom je mo\u017eno pristati bo\u010dno ob pomol. V \u010dasu, ko pa pristaja trajekt, se je treba s plovilom umakniti. Globine so med 3 in 5 m. Pred luko lahko sidramo na globinah med 3 in 7 m. Dno je pe\u0161\u010deno, v delih skalnato. V pe\u0161\u010denih predelih sidro dr\u017ei dobro. Kot alternativo lahko omenimo tudi sidri\u0161\u010de Paprenica, ki se se nahaja le 1 navti\u010dno miljo severno od trajektne luke \u017dali\u0107. Za\u0161\u010diteno je pred vsemi vatrovi razen ju\u017enimi. Dno v sidri\u0161\u010du je pe\u0161\u010deno in v ve\u010djem delu pora\u0161\u010deno s travo. V luki \u017dali\u0107 je ve\u010d gostiln in barov, v sredi\u0161\u010du otoka (500 m) pa so tudi trgovine, tr\u017enica in sla\u0161\u010di\u010darna.<\/span><\/p>\n

\u010ceprav je pozimi na otoku le malo ljudi, jih sprejme otok v \u010dasu turisti\u010dne sezone tudi 7.000, ki pa se lepo porazdelijo po \u0161tevilnih pla\u017eah. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi.<\/p>\n

Glavna znamenitost otoka je Toreta, Stolp ljubezni. Gre za pribli\u017eno 15 metrov visok \u0161esterokotni stolp s spiralnimi stopnicami. Ko se povzpnete gor, vas bo zagotovo navdu\u0161il \u010dudovit razgled na bli\u017enja otoka Olib in Premudo ter tudi nekoliko bolj oddaljene otoke. Stolp se nahaja zelo blizu centra, v bli\u017eini lokalne po\u0161te. V 19. stoletju ga je zgradil kapitan Petar Marini\u010d, legenda pa pravi, da je bilo v spomin na izgubljeno ljubezen.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Zanimivost: Na Silbi je prepovedan motorni promet, zato lahko tu zau\u017eijete res ti\u0161ino in pravi odmor od vrve\u017ea. V naselju Silba v \u010dasu turisti\u010dne sezone julija in avgusta ni dovoljeno niti kolesarjenje, kar daje mestecu poseben pe\u010dat, saj je polno pe\u0161cev.<\/p>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 5, Silba \u2013 Pag, 20 milj<\/strong><\/h2>\n

Dvignimo jadra in se napotimo proti znanemu otoku Pag, do katerega nas \u010daka plovba 20 navti\u010dnih milj. Na otoku Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni \u010dudno, da so otok Pag poimenovali tudi otok presene\u010denj. Je peti najve\u010dji hrva\u0161ki otok, ki ima hkrati tudi najdalj\u0161o obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in izredno ozek otok, ki je dolg pribli\u017eno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in \u0161irok med 2 in 10 kilometri. Povr\u0161ina otoka je 285 kvadratnih kilometrov. Zaradi golega kamna in njegovega svetle\u010dega no\u010dnega leska \u0161tevilni Pag imenujejo Mese\u010dev otok, ampak naj vas prvi vtis ne zavede \u2013 na drugi strani otoka se skrivajo zeleni zalivi, pe\u0161\u010dene pla\u017ee in borovi gozdovi.<\/p>\n

Kdor i\u0161\u010de zabavo, je pla\u017ea Zr\u0107e zagotovo prava izbira, saj nas tukaj pri\u010dakuje enkratno <\/span>veselo in \u017eivahno vzdu\u0161je, polno lokalov, mladih in glasne glasbe – skratka pravi recept za \u017eur do jutranjih ur.\u00a0<\/span><\/p>\n

Za mirnej\u0161i oddih pa zaplujemo do mesteca Lun, kjer se lahko prepustimo zasebnosti v enem izmed njegovih \u0161tevilnih \u010dudovitih in neokrnjenih zalivov. Tu se nahaja tudi botani\u010dni rezervat Lun – predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte olea oleaster. To so 5-8 m visoka drevesa s povpre\u010dno starostjo 1.200 let.<\/p>\n

Ena najpomembnej\u0161ih zgodovinskih znamenitosti otoka je Talijanova bu\u017ea, ki se nahaja v mestu Novalja na severnem delu otoka. <\/span>Gre za podzemni kanal-predor, ki je bil del anti\u010dnega vodovoda, zgrajen v 1. stoletju na\u0161ega \u0161tetja v \u010dasu rimskega imperija. Samo mesto je dobilo ime iz latinskega naziva navalia. V antiki je naziv navalia pomenil mesto, na katerem so se ladje izvla\u010dile na suho, ter popravljale ali pospravljale v posebej zgrajene shrambe. Novalja slovi predvsem po znanih in \u010dudovitih pla\u017eah, lepota se skriva v majhnih uvalah. Te majhne uvale so pokrite z belim kamnom in peskom, zaliva pa jih \u010disto in bistro morje.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Mesto Pag so na dana\u0161njem mestu zgradili med leti 1443 in 1474, pred tem so Pa\u017eani \u017eiveli v Starem mestu, kjer je danes arheolo\u0161ko podro\u010dje Stari grad s cerkvijo Sv. Marije in ostanki akropole (le 1 km od mestnega jedra). V mestu lahko obi\u0161\u010demo ve\u010d turisti\u010dnih atrakcij: Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kne\u017eev dvor in Kula Skrivanat, edina preostala od devetih v nekdanjem mestnem obzidju, ki so obkro\u017eale mesto.\u00a0 Zanimive so tudi cerkve Sv. Jurija, Sv. Frane in samostan Sv. Margarite,<\/em> pa tudi stari magazini (skladi\u0161\u010da) soli. Pa\u017eani so se tradicionalno ukvarjali z\u00a0ov\u010derejo in ribi\u0161tvom, ena najpomembnej\u0161ih gospodarskih panog pa je\u00a0proizvodnja\u00a0soli.<\/a>\u00a0<\/strong>Kvalitetna sol, pridobljena po naravni poti iz \u010distega morja, je \u017ee stoletja za\u0161\u010ditni znak mesta Pag.<\/span><\/p>\n

Otok Pag slovi tudi po svojem pr\u0161utu, vendar je tu doma tudi\u00a0izjemno cenjen\u00a0trdi ov\u010dji\u00a0<\/em>pa\u0161ki sir<\/strong><\/a>.\u00a0<\/em>Zraven se prile\u017ee okusna\u00a0pa\u0161ka jagnjetina, <\/em>belo vino, travarica in doma\u010di pro\u0161ek. Za mnoge pa je prva asociacija na otok pa\u0161ka \u010dipka, ki je uvr\u0161\u010dena na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

Pa\u0161ki trikotnik \u017ee od svojega, resda poznega odkritja sredi leta 1999, ko ga je povsem naklju\u010dno na\u0161el geodetski merilec iz Zadra,\u00a0buri duhove in domi\u0161ljijo pa\u0161kih obiskovalcev, od alternativnih raziskovalcev nastanka Zemlje, \u0161tevilnih vernikov, ne nazadnje tudi \u0161tevilnih raziskovalcev neznanih lete\u010dih predmetov \u2013 NLP. Samo nekaj kilometrov\u00a0od\u00a0stare Novalje\u00a0se nahaja nenavadni naravni fenomen, megalitski otisek v kamnu, znan kot Pa\u0161ki trikotnik. Ta kamniti \u00bb\u010dude\u017e\u00ab (gre za ravno povr\u0161ino posuto z zdrobljenim kamnom) se razprostira na okoli 500 kvadratnih metrih v pribli\u017eni izmeri\u00a032 x 32 x 22 metrov, v pravilni obliki likalnika.<\/p>\n

\"Vela<\/p>\n

Dan 6, Pag – Rab, 14,5 milj<\/strong><\/h2>\n

Zadnja etapa na\u0161ega kri\u017earjenja je otok Rab. Na otoku sta 2 turisti\u010dni pristani\u0161\u010di: Marina Rab in\u00a0<\/span>Marina Supetarska Draga. Marina Rab se nahaja se v starem mestnem pristani\u0161\u010du na jugovzhodni strani otoka in ponuja 142 privezov za plovila do <\/span>20 metrov dol\u017eine in <\/span>globine do 5 metrov. <\/span>Vendar pa je ta marina odprta samo od polovice aprila do za\u010detka novembra. Medtem ko se Marina Supertarska Draga s svojimi 274 privezi nahaja na severnozahodni obali in sprejema plovila do 25 metrov dol\u017eine.<\/span><\/p>\n

S svojimi 30 pe\u0161\u010denimi pla\u017eami je Rab resni\u010dno \u00bbotok sre\u010de\u00ab s \u0161tevilnimi majhnimi slikovitimi zalivi, kar so turisti iz celega sveta prepoznali pred skoraj 125 leti. Ta tradicija se nadaljuje vse do dana\u0161njih dni, ko je Rab zaradi kristalno \u010distega, toplega in plitvega morja, idealna destinacija za celo dru\u017eino. Tukaj lahko prav vsak glede na svoje \u017eelje najde svojo idealno pla\u017eo. Med njimi gre zagotovo izpostaviti Rajsko pla\u017eo na severnovzhodnem delu otoka, ki se ji je celo uspelo uvrstiti na seznam CNN-a Top 100 svetovnih pla\u017e. \u010ce gremo malce proti severu, naletimo na eno izmed 3 nudisti\u010dnih pla\u017e – Ciganka, ki je izjemno specifi\u010dna zaradi nenavadnih pe\u0161\u010denih piramid in drugih naravnih oblik. Morje je tukaj smaragdno zeleno, son\u010dite se lahko na pe\u0161\u010denih in kamnitih platojih, v bli\u017eini je tudi pla\u017ea za pse. Banjol je prekrasen del otoka, kjer se nahajajo prodnate pe\u0161\u010dene pla\u017ee imenovane “Padova”, medtem ko je Sahara Beach \u0161e ena znana nudisti\u010dna pla\u017ea, ki jo zaznamuje <\/span>\u010dudovita obala v obliki polmeseca, kristalno \u010dista voda in veliko manj gne\u010de kot na drugih pla\u017eah.<\/span><\/p>\n

Rab pa ne ponuja zgolj priznani tris pla\u017ee-sonce-morje, temve\u010d slovi po svoji bogati zgodovini, o kateri pri\u010dajo \u0161tevilne znamenitosti: Katedrala vnebovzetja bla\u017eene Device Marije s 26m visokim zvonikom,<\/span> pala\u010di Dominis in Nimira, Cerkev Sv. Kristofora (danes muzej), cerkev Sv. Justina 13. st. z zvonikom iz 17.st. (danes muzej sakralnih umetnin, prvotno cerkev in samostan), Fran\u010di\u0161kanski samostan in cerkev Sv. Antona, cerkev Sv. Kri\u017ea iz 13. st. (danes se v njej odvijajo tradicionalni Rabski glasbeni ve\u010deri v poletnih mesecih), Kne\u017eev dvor, mestno obzidje, mestna ura in \u0161e mnoge druge.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

Prvi naseljenci otoka so bili Iliri 350 let pred Kristusom, v 1. stoletju pa je Rab postal rimski municipij, ki se je pod imenom Felix Arba (Arb je ilirska beseda, ki pomeni bujen, mra\u010den, zelen) razvil v pomembno sredi\u0161\u010de na vzhodnojadranski obali. Njegov vzpon se je za\u010del v drugi polovici 11. stoletja in je trajal vse do 13. stoletja, ko je bil kot svobodna jadranska komuna pod upravo hrva\u0161kih vladarjev in Bene\u0161ke republike. V 15. stoletju so ga prodali Benetkam in pod njihovo upravo je ostal vse do leta 1798 in prihoda Napoleona.
\nKot zanimivost je vsekakor treba omeniti zgodbo o rabskem kamnoseku sv. Marinu, ki je je preselil na Apeninski polotok in tam v 4. stoletju ustanovil Republiko San Marino. Danes je sv. Marin zavetnik Loparja in je za lokalno prebivalstvo izjemno pomemben.\u00a0<\/span><\/p>\n

\u0160tevilne cerkve in mestni trgi na otoku Rabu niso spreminjali svoje poglavitne vloge sredi\u0161\u010da kulturnega \u017eivljenja \u0161e od rimskih \u010dasov. Vsako poletje goste na ulicah Raba pri\u010dakajo \u0161tevilni dogodki, in sicer od koncertov znanih hrva\u0161kih in tujih glasbenikov do umetni\u0161kih ateljejev in razstav na prostem, ki na ulicah starega mestnega jedra ustvarijo posebno vzdu\u0161je. \u010ce imate mo\u017enost, vam vsekakor priporo\u010damo, da obi\u0161\u010dete sejem lokalnega ladjedelni\u0161tva Rab Nautic Passion ali sodelujete na romanju pod imenom Kri\u017ei, \u010digar tradicija se je za\u010dela v 15. stoletju po izbruhu kuge. Vsekakor ne smete zamuditi Rabske fjere, edinstvenega srednjeve\u0161kega festivala z vite\u0161kimi igrami, kot tudi Eko \u0161etimana, na katerem lokalni proizvajalci in kme\u010dka gospodarstva predstavljajo svoje pridelke in avtohtone izdelke.<\/span><\/p>\n

Otok je poln zelenja in zanimivih eksoti\u010dnih rastlin. Obiska vredna je Kalifronta, ki je najve\u010dji gozdni kompleks na otoku, kjer je za\u0161\u010diten botani\u010dni rezervat \u2013 gozd Dundo. Poleg rezervata lahko obi\u0161\u010demo \u0161e park Komr\u010dar, ki velja za eno najlep\u0161ih oaz na Jadranu s \u0161tevilnimi eksoti\u010dnimi in doma\u010dimi rastlinami.<\/p>\n

Dan 7, Rab \u2013 Krk, 21 milj<\/strong><\/h2>\n

Tako. Na\u0161e kri\u017earjenje se po\u010dasi pribli\u017euje koncu, saj nas danes pot pelje nazaj proti za\u010detni to\u010dki – otoku Krk. Do tam imamo le 21 milj plovbe in ravno zadosti \u010dasa, <\/span>da se spomnimo vseh fantasti\u010dnih podob in nepozabnih krajev, ki smo jih na tem potovanju videli in spoznali in tako odkrili majhen koti\u010dek raja v Sredozemlju.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/div>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zanimiv itinerarij v dol\u017eini pribli\u017eno 138 milj za jadranje po kvarnerskem zalivu, na pol poti med istrskim polotokom in severno dalmatinsko regijo: privla\u010dno obmo\u010dje bogato s pla\u017eami, skritimi zalivi, zgodovinskimi mesti in ribi\u0161kimi vasicami. Kvarnerski zaliv je lociran med Istro in Dalmacijo in zajema \u0161tevilne zanimivosti hrva\u0161ke obale, od hribov in obalnih gora, bogatih s sredozemskim grmovjem, \u010dudovitih pla\u017e ob kristalno \u010distem morju pa vse do \u017eivahnih ribi\u0161kih vasic, za katere se zdi, da so del neke druge sedanjosti. \u0160iroka paleta prodnatih in skalnatih zalivov, \u0161tevilni zalivi kot tudi nekatere najlep\u0161e pla\u017ee Jadranskega morja pripomorejo k temu, da je kvarnerski zaliv ena izmed najbolj za\u017eeljenih destinacij ljubiteljev morja in zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih med navtiki. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Torej, predstavljamo vam 7-dnevno kri\u017earjenje v tem prekrasnem delu hrva\u0161ke obale s \u0161tevilnimi etapami, ki ponujajo vsak dan prelepe pokrajine s postanki na sidru ali v marinah ter spro\u0161\u010dujo\u010do plovbo v skupni dol\u017eini 138 navti\u010dnih milj. Dan 1, vkrcanje na otoku Krk Na\u0161e kri\u017earjenje se pri\u010dne na otoku Krk, kjer je najbolj\u0161a mo\u017enost priveza ravno v marini Punat, ki se nahaja na sredini otoka in pribli\u017eno kilometer od mesta Krk. Druge varijante za priveze so manj\u0161a pristani\u0161\u010da Malinska, Njivice, Omi\u0161alj, Vrbnik in Ba\u0161ka. Po \u0161tartu iz Punata, se lahko ustavimo najprej v uvali Sveti Juraj, ki je dejansko sidri\u0161\u010de in le\u017ei 1 miljo zahodno od mesta Krk. Je dvojni zaliv, ki je za\u0161\u010diten pred vsemi vetrovi, razen ju\u017enimi. V zalivu so 3 velike bitve za privez plovila s krmo na obalo. V sidri\u0161\u010du ni naprav za sidranje, tako da moramo obvezno sidrati. Globina vode je povsod preko 2 metra, dno je pe\u0161\u010deno in sidro dobro dr\u017ei. Lahko pa se odlo\u010dimo za plutje do pla\u017ee Oprna, ki je malce bolj skrita in se nahaja v lepem zalivu nasproti kraja Stara Ba\u0161ka.\u00a0 Krk ima kar nekaj res prekrasnih pla\u017e. Tako so primer so pri mestu Vrbnik privla\u010dne pla\u017ee Nuluk, Pod Kova\u010d, Kozica in Potovo\u0161\u0107e. Vrbnik je med najbolj znanimi hrva\u0161kimi naselji, saj slovi ne le po svoji 48m visoki steni nad \u010dudovitim modrim morjem, temve\u010d se tu nahaja tudi najo\u017eja ulica na svetu. Poleg tega si lahko ogledamo \u0161e katedralo Marijinega vnebovzetja, Frankopanski grad (ka\u0161tel), mestno obzidje in druge znamenitosti, poskusiti pa moramo tudi \u017elahtno kapljico – tu je doma suho belo vino \u017dlahtina. Otok ponuja tudi ve\u010d pla\u017e s terapevtskim blatom, ve\u010dina le-teh se nahaja v zalivu Soline pri kraju Dobrinj. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Dan 2, Krk – Cres, 36 milj Od Krka do Cresa je potrebno prepluti razdaljo 36 milj. ACI Marina Cres je edina marina na otoku in ponuja 473 privezov, nahaja pa se ravno v mestu Cres. Druge opcije priveza so majhna pristani\u0161\u010da Valun, Martin\u0161\u0107ica, Osor ali druga sidri\u0161\u010da na jugovzhodu otoka. Otok Cres ima dolgo in raznoliko obalo s \u0161tevilnimi o\u010darljivmi zalivi na eni strani ter slikovite pe\u010dine strmo nad morjem na drugi strani. Cres je najve\u010dji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdalj\u0161i (66 km) hrva\u0161ki otok, \u010deprav je dolga leta veljalo, da je Krk ve\u010dji, vendar so pri vnovi\u010dnem merjenju leta 2006 ta podatek popravili. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Med vsemi je verjetno Sveti Ivan najlep\u0161a pla\u017ea na otoku, locirana ob vzno\u017eju hriba prekritega s sredozemskim rastlinjem in deluje kot samotni raj, kjer se lahko kopamo v kristalno \u010distem morju. Za tiste \u017eeljne posebnih do\u017eivetij je tu jama Plava Grota, o\u010dem skrita in z neverjetno plavo laguno v notranjosti. \u0160e ena omembe vredna pla\u017ea je Mali Bok (pri kraju Orlec) – prodnata pla\u017ea, za\u0161\u010ditena z visokimi pe\u010dinami, ki obiskovalcem ponujajo spro\u0161\u010dujo\u010do senco, kar je v vro\u010dih poletnih mesecih zelo dobrodo\u0161lo. Rastlinje na otoku je zelo raznoliko s pribli\u017eno 1.100 rastlinskimi vrstami, ki so jih tukaj najdli, od tega je celo 939 avtohtonih. Na severnem delu otoka raste rde\u010di hrast, gaber, brest in kostanj, medtem ko ju\u017eni del prekrivajo pa\u0161niki in gosto grmovje. Otok je znan predvsem po tem, da je zadnji habitat beloglavega jastreba in je tu za\u0161\u010diten rezervat, ki velja za kraljestvo te ujede iz dru\u017eine kraguljev, ki je v bistvu\u00a0mrhovinar in se kot ostali jastrebi hrani ve\u010dinoma s trupli mrtvih \u017eivali. Kar se ti\u010de znamenitosti mesta Cres je najpomembnej\u0161i zagotovo slikoviti bene\u0161ki stolp kro\u017enega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno \u0161tirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.\u00a0 Mesto ima \u0161e druge \u0161tevilne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, ju\u017ena mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Sne\u017ene, fran\u010di\u0161kanski samostan, benediktinski samostan, pala\u010da dru\u017eine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki umetnostni spomenik v mestu. Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem obmo\u010dju pri\u010da zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral \u0161kof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je \u0161e danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta pre\u010dka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu. Poleg omenjenih krajev se spla\u010da obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odli\u010dni lokaciji na 378 metrov visoki pe\u010dini in ponuja \u010dudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia je bilo neko\u010d v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo \u0161e danes. Glavne znamenitosti so \u0161e cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Bla\u017eene Device Marije ter manj\u0161i cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje. Dan 3, Cres – Lo\u0161inj, 24 milj Danes je na\u0161a destinacija Lo\u0161inj, kjer lahko izbiramo med 3 turisti\u010dnimi pristani\u0161\u010di: Marina Lo\u0161inj, Mali Lo\u0161inj Marina in Yacht Club Marina. Prvi dve sta locirani na vzhodnem delu zaliva Mali Lo\u0161inj in ponujata 200 privezov za plovila do 18 metrov dol\u017eine in z globino do max 8 metrov. Medtem ko se Yacht Club Marina nahaja na vrhu zaliva in ponuja 110 privezov za plovila do 30 metrov. Ta otok je najbolj oddaljen od hrva\u0161ke obale in nas presene\u010da s \u010dudovitimi zalivi. Tako najdemo na severu otoka zaliv Pla\u017ea Plieski, kjer ima morje prav neverjetno paleto barv. Tudi zahodni del otoka Koludarc skriva resni\u010dno o\u010darljive kraje za plavanje in sidranje. \u010ce so vam v\u0161e\u010d delfini, predlagamo obisk zahodnega dela otoka in podro\u010dje Mali Kvarner (Kvarneri\u0107), kjer \u017eivi delfin velika pliskavka, ki ji re\u010demo tudi \u00bbdobri delfin\u00ab oz. po latinsko Tursiops truncatus. Tukaj\u0161nja skupnost lo\u0161injskih delfinov je razmeroma majhna, ocenjeno \u0161tevilo pa je okoli 200 osebkov. \u010ceprav se zdi ta \u0161tevilka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lo\u0161inja, so vseeno ogro\u017eena vrsta v Jadranskem morju. Najstarej\u0161i lo\u0161injski delfini, kot so Vivian, Tac in Mida, so stari ve\u010d kot 30 let. Kogar pa zanimajo bolj starodavne gr\u0161ke skulpture, pa bo u\u017eival v muzeju Apoksiomena, ki je edinstvena in inovativna arheolo\u0161ko-arhitektonska kulturna institucija na tem obmo\u010dju, v celoti posve\u010dena enemu eksponatu \u2013 bronastemu kipu mladega atleta Apoksiomena (iz 2 ali 1. st. pr.n \u0161t.). Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije 1997. leta. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden ogleda. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok”, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. Dan 4, Lo\u0161inj – Silba, 22 milj Program dana\u0161njega dneva je kratka plovba 22 milj do otoka Silba, prekrasen otok z mnogimi privla\u010dnimi zalivi in pla\u017eami. Otok Silba je iz pti\u010dje perspektive podoben osmici. V najo\u017ejem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka \u017dali\u0107 in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in lo\u010denim zvonikom, ve\u010d gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi kri\u017ei\u0161\u010de poti, ki vodijo po otoku. Pristani\u0161\u010de Silba (takoimenovani Mul) je na vzhodnem delu otoka in ima 30 privezov za plovila, najve\u010dja globina je 4 metre. Ker je Silba izjemno priljubljena navti\u010dna destinacija, je med sezono obi\u010dajno marina polna \u017ee ob 16.00 uri. \u010ce ne dobimo priveza v luki, se lahko zasidramo pred njo, kjer so za privez na voljo boje. V kolikor je napovedna burja, predlagamo, da se odpravimo v sidri\u0161\u010de Sv. Ante na jugozahodni strani otoka. Na zahodni strani otoka pa se nahaja luka Silba- \u017dali\u0107, ki je za\u0161\u010ditena je le pred vzhodnimi vetrovi. V luki pristaja trajekt, ki otok povezuje s kopnim. Plovilom je mo\u017eno pristati bo\u010dno ob pomol. V \u010dasu, ko pa pristaja trajekt, se je treba s plovilom umakniti. Globine so med 3 in 5 m. Pred luko lahko sidramo na globinah med 3 in 7 m. Dno je pe\u0161\u010deno, v delih skalnato. V pe\u0161\u010denih predelih sidro dr\u017ei dobro. Kot alternativo lahko omenimo tudi sidri\u0161\u010de Paprenica, ki se se nahaja le 1 navti\u010dno miljo severno od trajektne luke \u017dali\u0107. Za\u0161\u010diteno je pred vsemi vatrovi razen ju\u017enimi. Dno v sidri\u0161\u010du je pe\u0161\u010deno in v ve\u010djem delu pora\u0161\u010deno s travo. V luki \u017dali\u0107 je ve\u010d gostiln in barov, v sredi\u0161\u010du otoka (500 m) pa so tudi trgovine, tr\u017enica in sla\u0161\u010di\u010darna. \u010ceprav je pozimi na otoku le malo ljudi, jih sprejme otok v \u010dasu turisti\u010dne sezone tudi 7.000, ki pa se lepo porazdelijo po \u0161tevilnih pla\u017eah. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Glavna znamenitost otoka je Toreta, Stolp ljubezni. Gre za pribli\u017eno 15 metrov visok \u0161esterokotni stolp s spiralnimi stopnicami. Ko se povzpnete gor, vas bo zagotovo navdu\u0161il \u010dudovit razgled na bli\u017enja otoka Olib in Premudo ter tudi nekoliko bolj oddaljene otoke. Stolp se nahaja zelo blizu centra, v bli\u017eini lokalne po\u0161te. V 19. stoletju ga je zgradil kapitan Petar Marini\u010d, legenda pa pravi, da je bilo v spomin na izgubljeno ljubezen. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Zanimivost: Na Silbi je prepovedan motorni promet, zato lahko tu zau\u017eijete res ti\u0161ino in pravi odmor od vrve\u017ea. V naselju Silba v \u010dasu turisti\u010dne sezone julija in avgusta ni dovoljeno niti kolesarjenje, kar daje mestecu poseben pe\u010dat, saj je polno pe\u0161cev. Dan 5, Silba \u2013 Pag, 20 milj Dvignimo jadra in se napotimo proti znanemu otoku Pag, do katerega nas \u010daka plovba 20 navti\u010dnih milj. Na otoku Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni \u010dudno, da so otok Pag poimenovali tudi otok presene\u010denj. Je peti najve\u010dji hrva\u0161ki otok, ki ima hkrati tudi najdalj\u0161o obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in izredno ozek otok, ki je dolg pribli\u017eno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in \u0161irok med 2 in 10 kilometri. Povr\u0161ina otoka je 285 kvadratnih kilometrov. Zaradi golega kamna in njegovega svetle\u010dega no\u010dnega leska \u0161tevilni Pag imenujejo Mese\u010dev otok, ampak naj vas prvi vtis ne zavede \u2013 na drugi strani otoka se skrivajo zeleni zalivi, pe\u0161\u010dene pla\u017ee in borovi gozdovi. Kdor i\u0161\u010de zabavo, je pla\u017ea Zr\u0107e zagotovo prava izbira, saj nas tukaj pri\u010dakuje enkratno veselo in \u017eivahno vzdu\u0161je, polno lokalov, mladih in glasne glasbe – skratka pravi recept za \u017eur do jutranjih ur.\u00a0 Za mirnej\u0161i oddih pa zaplujemo do mesteca Lun, kjer se lahko prepustimo zasebnosti v enem izmed njegovih \u0161tevilnih \u010dudovitih in neokrnjenih zalivov. Tu se nahaja tudi botani\u010dni rezervat Lun – predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte…<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":12267,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[87],"tags":[106],"yoast_head":"\nJadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Zanimiv itinerarij v dol\u017eini pribli\u017eno 138 milj za jadranje po kvarnerskem zalivu, na pol poti med istrskim polotokom in severno dalmatinsko regijo: privla\u010dno obmo\u010dje bogato s pla\u017eami, skritimi zalivi, zgodovinskimi mesti in ribi\u0161kimi vasicami. Kvarnerski zaliv je lociran med Istro in Dalmacijo in zajema \u0161tevilne zanimivosti hrva\u0161ke obale, od hribov in obalnih gora, bogatih s sredozemskim grmovjem, \u010dudovitih pla\u017e ob kristalno \u010distem morju pa vse do \u017eivahnih ribi\u0161kih vasic, za katere se zdi, da so del neke druge sedanjosti. \u0160iroka paleta prodnatih in skalnatih zalivov, \u0161tevilni zalivi kot tudi nekatere najlep\u0161e pla\u017ee Jadranskega morja pripomorejo k temu, da je kvarnerski zaliv ena izmed najbolj za\u017eeljenih destinacij ljubiteljev morja in zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih med navtiki. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Torej, predstavljamo vam 7-dnevno kri\u017earjenje v tem prekrasnem delu hrva\u0161ke obale s \u0161tevilnimi etapami, ki ponujajo vsak dan prelepe pokrajine s postanki na sidru ali v marinah ter spro\u0161\u010dujo\u010do plovbo v skupni dol\u017eini 138 navti\u010dnih milj. Dan 1, vkrcanje na otoku Krk Na\u0161e kri\u017earjenje se pri\u010dne na otoku Krk, kjer je najbolj\u0161a mo\u017enost priveza ravno v marini Punat, ki se nahaja na sredini otoka in pribli\u017eno kilometer od mesta Krk. Druge varijante za priveze so manj\u0161a pristani\u0161\u010da Malinska, Njivice, Omi\u0161alj, Vrbnik in Ba\u0161ka. Po \u0161tartu iz Punata, se lahko ustavimo najprej v uvali Sveti Juraj, ki je dejansko sidri\u0161\u010de in le\u017ei 1 miljo zahodno od mesta Krk. Je dvojni zaliv, ki je za\u0161\u010diten pred vsemi vetrovi, razen ju\u017enimi. V zalivu so 3 velike bitve za privez plovila s krmo na obalo. V sidri\u0161\u010du ni naprav za sidranje, tako da moramo obvezno sidrati. Globina vode je povsod preko 2 metra, dno je pe\u0161\u010deno in sidro dobro dr\u017ei. Lahko pa se odlo\u010dimo za plutje do pla\u017ee Oprna, ki je malce bolj skrita in se nahaja v lepem zalivu nasproti kraja Stara Ba\u0161ka.\u00a0 Krk ima kar nekaj res prekrasnih pla\u017e. Tako so primer so pri mestu Vrbnik privla\u010dne pla\u017ee Nuluk, Pod Kova\u010d, Kozica in Potovo\u0161\u0107e. Vrbnik je med najbolj znanimi hrva\u0161kimi naselji, saj slovi ne le po svoji 48m visoki steni nad \u010dudovitim modrim morjem, temve\u010d se tu nahaja tudi najo\u017eja ulica na svetu. Poleg tega si lahko ogledamo \u0161e katedralo Marijinega vnebovzetja, Frankopanski grad (ka\u0161tel), mestno obzidje in druge znamenitosti, poskusiti pa moramo tudi \u017elahtno kapljico – tu je doma suho belo vino \u017dlahtina. Otok ponuja tudi ve\u010d pla\u017e s terapevtskim blatom, ve\u010dina le-teh se nahaja v zalivu Soline pri kraju Dobrinj. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Dan 2, Krk – Cres, 36 milj Od Krka do Cresa je potrebno prepluti razdaljo 36 milj. ACI Marina Cres je edina marina na otoku in ponuja 473 privezov, nahaja pa se ravno v mestu Cres. Druge opcije priveza so majhna pristani\u0161\u010da Valun, Martin\u0161\u0107ica, Osor ali druga sidri\u0161\u010da na jugovzhodu otoka. Otok Cres ima dolgo in raznoliko obalo s \u0161tevilnimi o\u010darljivmi zalivi na eni strani ter slikovite pe\u010dine strmo nad morjem na drugi strani. Cres je najve\u010dji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdalj\u0161i (66 km) hrva\u0161ki otok, \u010deprav je dolga leta veljalo, da je Krk ve\u010dji, vendar so pri vnovi\u010dnem merjenju leta 2006 ta podatek popravili. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Med vsemi je verjetno Sveti Ivan najlep\u0161a pla\u017ea na otoku, locirana ob vzno\u017eju hriba prekritega s sredozemskim rastlinjem in deluje kot samotni raj, kjer se lahko kopamo v kristalno \u010distem morju. Za tiste \u017eeljne posebnih do\u017eivetij je tu jama Plava Grota, o\u010dem skrita in z neverjetno plavo laguno v notranjosti. \u0160e ena omembe vredna pla\u017ea je Mali Bok (pri kraju Orlec) – prodnata pla\u017ea, za\u0161\u010ditena z visokimi pe\u010dinami, ki obiskovalcem ponujajo spro\u0161\u010dujo\u010do senco, kar je v vro\u010dih poletnih mesecih zelo dobrodo\u0161lo. Rastlinje na otoku je zelo raznoliko s pribli\u017eno 1.100 rastlinskimi vrstami, ki so jih tukaj najdli, od tega je celo 939 avtohtonih. Na severnem delu otoka raste rde\u010di hrast, gaber, brest in kostanj, medtem ko ju\u017eni del prekrivajo pa\u0161niki in gosto grmovje. Otok je znan predvsem po tem, da je zadnji habitat beloglavega jastreba in je tu za\u0161\u010diten rezervat, ki velja za kraljestvo te ujede iz dru\u017eine kraguljev, ki je v bistvu\u00a0mrhovinar in se kot ostali jastrebi hrani ve\u010dinoma s trupli mrtvih \u017eivali. Kar se ti\u010de znamenitosti mesta Cres je najpomembnej\u0161i zagotovo slikoviti bene\u0161ki stolp kro\u017enega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno \u0161tirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.\u00a0 Mesto ima \u0161e druge \u0161tevilne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, ju\u017ena mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Sne\u017ene, fran\u010di\u0161kanski samostan, benediktinski samostan, pala\u010da dru\u017eine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki umetnostni spomenik v mestu. Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem obmo\u010dju pri\u010da zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral \u0161kof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je \u0161e danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta pre\u010dka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu. Poleg omenjenih krajev se spla\u010da obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odli\u010dni lokaciji na 378 metrov visoki pe\u010dini in ponuja \u010dudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia je bilo neko\u010d v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo \u0161e danes. Glavne znamenitosti so \u0161e cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Bla\u017eene Device Marije ter manj\u0161i cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje. Dan 3, Cres – Lo\u0161inj, 24 milj Danes je na\u0161a destinacija Lo\u0161inj, kjer lahko izbiramo med 3 turisti\u010dnimi pristani\u0161\u010di: Marina Lo\u0161inj, Mali Lo\u0161inj Marina in Yacht Club Marina. Prvi dve sta locirani na vzhodnem delu zaliva Mali Lo\u0161inj in ponujata 200 privezov za plovila do 18 metrov dol\u017eine in z globino do max 8 metrov. Medtem ko se Yacht Club Marina nahaja na vrhu zaliva in ponuja 110 privezov za plovila do 30 metrov. Ta otok je najbolj oddaljen od hrva\u0161ke obale in nas presene\u010da s \u010dudovitimi zalivi. Tako najdemo na severu otoka zaliv Pla\u017ea Plieski, kjer ima morje prav neverjetno paleto barv. Tudi zahodni del otoka Koludarc skriva resni\u010dno o\u010darljive kraje za plavanje in sidranje. \u010ce so vam v\u0161e\u010d delfini, predlagamo obisk zahodnega dela otoka in podro\u010dje Mali Kvarner (Kvarneri\u0107), kjer \u017eivi delfin velika pliskavka, ki ji re\u010demo tudi \u00bbdobri delfin\u00ab oz. po latinsko Tursiops truncatus. Tukaj\u0161nja skupnost lo\u0161injskih delfinov je razmeroma majhna, ocenjeno \u0161tevilo pa je okoli 200 osebkov. \u010ceprav se zdi ta \u0161tevilka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lo\u0161inja, so vseeno ogro\u017eena vrsta v Jadranskem morju. Najstarej\u0161i lo\u0161injski delfini, kot so Vivian, Tac in Mida, so stari ve\u010d kot 30 let. Kogar pa zanimajo bolj starodavne gr\u0161ke skulpture, pa bo u\u017eival v muzeju Apoksiomena, ki je edinstvena in inovativna arheolo\u0161ko-arhitektonska kulturna institucija na tem obmo\u010dju, v celoti posve\u010dena enemu eksponatu \u2013 bronastemu kipu mladega atleta Apoksiomena (iz 2 ali 1. st. pr.n \u0161t.). Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije 1997. leta. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden ogleda. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok”, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. Dan 4, Lo\u0161inj – Silba, 22 milj Program dana\u0161njega dneva je kratka plovba 22 milj do otoka Silba, prekrasen otok z mnogimi privla\u010dnimi zalivi in pla\u017eami. Otok Silba je iz pti\u010dje perspektive podoben osmici. V najo\u017ejem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka \u017dali\u0107 in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in lo\u010denim zvonikom, ve\u010d gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi kri\u017ei\u0161\u010de poti, ki vodijo po otoku. Pristani\u0161\u010de Silba (takoimenovani Mul) je na vzhodnem delu otoka in ima 30 privezov za plovila, najve\u010dja globina je 4 metre. Ker je Silba izjemno priljubljena navti\u010dna destinacija, je med sezono obi\u010dajno marina polna \u017ee ob 16.00 uri. \u010ce ne dobimo priveza v luki, se lahko zasidramo pred njo, kjer so za privez na voljo boje. V kolikor je napovedna burja, predlagamo, da se odpravimo v sidri\u0161\u010de Sv. Ante na jugozahodni strani otoka. Na zahodni strani otoka pa se nahaja luka Silba- \u017dali\u0107, ki je za\u0161\u010ditena je le pred vzhodnimi vetrovi. V luki pristaja trajekt, ki otok povezuje s kopnim. Plovilom je mo\u017eno pristati bo\u010dno ob pomol. V \u010dasu, ko pa pristaja trajekt, se je treba s plovilom umakniti. Globine so med 3 in 5 m. Pred luko lahko sidramo na globinah med 3 in 7 m. Dno je pe\u0161\u010deno, v delih skalnato. V pe\u0161\u010denih predelih sidro dr\u017ei dobro. Kot alternativo lahko omenimo tudi sidri\u0161\u010de Paprenica, ki se se nahaja le 1 navti\u010dno miljo severno od trajektne luke \u017dali\u0107. Za\u0161\u010diteno je pred vsemi vatrovi razen ju\u017enimi. Dno v sidri\u0161\u010du je pe\u0161\u010deno in v ve\u010djem delu pora\u0161\u010deno s travo. V luki \u017dali\u0107 je ve\u010d gostiln in barov, v sredi\u0161\u010du otoka (500 m) pa so tudi trgovine, tr\u017enica in sla\u0161\u010di\u010darna. \u010ceprav je pozimi na otoku le malo ljudi, jih sprejme otok v \u010dasu turisti\u010dne sezone tudi 7.000, ki pa se lepo porazdelijo po \u0161tevilnih pla\u017eah. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Glavna znamenitost otoka je Toreta, Stolp ljubezni. Gre za pribli\u017eno 15 metrov visok \u0161esterokotni stolp s spiralnimi stopnicami. Ko se povzpnete gor, vas bo zagotovo navdu\u0161il \u010dudovit razgled na bli\u017enja otoka Olib in Premudo ter tudi nekoliko bolj oddaljene otoke. Stolp se nahaja zelo blizu centra, v bli\u017eini lokalne po\u0161te. V 19. stoletju ga je zgradil kapitan Petar Marini\u010d, legenda pa pravi, da je bilo v spomin na izgubljeno ljubezen. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Zanimivost: Na Silbi je prepovedan motorni promet, zato lahko tu zau\u017eijete res ti\u0161ino in pravi odmor od vrve\u017ea. V naselju Silba v \u010dasu turisti\u010dne sezone julija in avgusta ni dovoljeno niti kolesarjenje, kar daje mestecu poseben pe\u010dat, saj je polno pe\u0161cev. Dan 5, Silba \u2013 Pag, 20 milj Dvignimo jadra in se napotimo proti znanemu otoku Pag, do katerega nas \u010daka plovba 20 navti\u010dnih milj. Na otoku Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni \u010dudno, da so otok Pag poimenovali tudi otok presene\u010denj. Je peti najve\u010dji hrva\u0161ki otok, ki ima hkrati tudi najdalj\u0161o obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in izredno ozek otok, ki je dolg pribli\u017eno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in \u0161irok med 2 in 10 kilometri. Povr\u0161ina otoka je 285 kvadratnih kilometrov. Zaradi golega kamna in njegovega svetle\u010dega no\u010dnega leska \u0161tevilni Pag imenujejo Mese\u010dev otok, ampak naj vas prvi vtis ne zavede \u2013 na drugi strani otoka se skrivajo zeleni zalivi, pe\u0161\u010dene pla\u017ee in borovi gozdovi. Kdor i\u0161\u010de zabavo, je pla\u017ea Zr\u0107e zagotovo prava izbira, saj nas tukaj pri\u010dakuje enkratno veselo in \u017eivahno vzdu\u0161je, polno lokalov, mladih in glasne glasbe – skratka pravi recept za \u017eur do jutranjih ur.\u00a0 Za mirnej\u0161i oddih pa zaplujemo do mesteca Lun, kjer se lahko prepustimo zasebnosti v enem izmed njegovih \u0161tevilnih \u010dudovitih in neokrnjenih zalivov. Tu se nahaja tudi botani\u010dni rezervat Lun – predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-11-09T15:45:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-12-21T11:37:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"800\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"15 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg\",\"width\":1200,\"height\":800},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/\",\"name\":\"Jadranje v Kvarnerju med o\\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\\u017eami - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2021-11-09T15:45:35+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-21T11:37:30+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Jadranje v Kvarnerju med o\\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\\u017eami\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Jadranje v Kvarnerju med o\\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\\u017eami\",\"datePublished\":\"2021-11-09T15:45:35+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-21T11:37:30+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage\"},\"wordCount\":3355,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg\",\"keywords\":[\"Hrva\\u0161ka\"],\"articleSection\":[\"Itinerarji\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami - Marenauta Blog","og_description":"Zanimiv itinerarij v dol\u017eini pribli\u017eno 138 milj za jadranje po kvarnerskem zalivu, na pol poti med istrskim polotokom in severno dalmatinsko regijo: privla\u010dno obmo\u010dje bogato s pla\u017eami, skritimi zalivi, zgodovinskimi mesti in ribi\u0161kimi vasicami. Kvarnerski zaliv je lociran med Istro in Dalmacijo in zajema \u0161tevilne zanimivosti hrva\u0161ke obale, od hribov in obalnih gora, bogatih s sredozemskim grmovjem, \u010dudovitih pla\u017e ob kristalno \u010distem morju pa vse do \u017eivahnih ribi\u0161kih vasic, za katere se zdi, da so del neke druge sedanjosti. \u0160iroka paleta prodnatih in skalnatih zalivov, \u0161tevilni zalivi kot tudi nekatere najlep\u0161e pla\u017ee Jadranskega morja pripomorejo k temu, da je kvarnerski zaliv ena izmed najbolj za\u017eeljenih destinacij ljubiteljev morja in zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih med navtiki. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Torej, predstavljamo vam 7-dnevno kri\u017earjenje v tem prekrasnem delu hrva\u0161ke obale s \u0161tevilnimi etapami, ki ponujajo vsak dan prelepe pokrajine s postanki na sidru ali v marinah ter spro\u0161\u010dujo\u010do plovbo v skupni dol\u017eini 138 navti\u010dnih milj. Dan 1, vkrcanje na otoku Krk Na\u0161e kri\u017earjenje se pri\u010dne na otoku Krk, kjer je najbolj\u0161a mo\u017enost priveza ravno v marini Punat, ki se nahaja na sredini otoka in pribli\u017eno kilometer od mesta Krk. Druge varijante za priveze so manj\u0161a pristani\u0161\u010da Malinska, Njivice, Omi\u0161alj, Vrbnik in Ba\u0161ka. Po \u0161tartu iz Punata, se lahko ustavimo najprej v uvali Sveti Juraj, ki je dejansko sidri\u0161\u010de in le\u017ei 1 miljo zahodno od mesta Krk. Je dvojni zaliv, ki je za\u0161\u010diten pred vsemi vetrovi, razen ju\u017enimi. V zalivu so 3 velike bitve za privez plovila s krmo na obalo. V sidri\u0161\u010du ni naprav za sidranje, tako da moramo obvezno sidrati. Globina vode je povsod preko 2 metra, dno je pe\u0161\u010deno in sidro dobro dr\u017ei. Lahko pa se odlo\u010dimo za plutje do pla\u017ee Oprna, ki je malce bolj skrita in se nahaja v lepem zalivu nasproti kraja Stara Ba\u0161ka.\u00a0 Krk ima kar nekaj res prekrasnih pla\u017e. Tako so primer so pri mestu Vrbnik privla\u010dne pla\u017ee Nuluk, Pod Kova\u010d, Kozica in Potovo\u0161\u0107e. Vrbnik je med najbolj znanimi hrva\u0161kimi naselji, saj slovi ne le po svoji 48m visoki steni nad \u010dudovitim modrim morjem, temve\u010d se tu nahaja tudi najo\u017eja ulica na svetu. Poleg tega si lahko ogledamo \u0161e katedralo Marijinega vnebovzetja, Frankopanski grad (ka\u0161tel), mestno obzidje in druge znamenitosti, poskusiti pa moramo tudi \u017elahtno kapljico – tu je doma suho belo vino \u017dlahtina. Otok ponuja tudi ve\u010d pla\u017e s terapevtskim blatom, ve\u010dina le-teh se nahaja v zalivu Soline pri kraju Dobrinj. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Dan 2, Krk – Cres, 36 milj Od Krka do Cresa je potrebno prepluti razdaljo 36 milj. ACI Marina Cres je edina marina na otoku in ponuja 473 privezov, nahaja pa se ravno v mestu Cres. Druge opcije priveza so majhna pristani\u0161\u010da Valun, Martin\u0161\u0107ica, Osor ali druga sidri\u0161\u010da na jugovzhodu otoka. Otok Cres ima dolgo in raznoliko obalo s \u0161tevilnimi o\u010darljivmi zalivi na eni strani ter slikovite pe\u010dine strmo nad morjem na drugi strani. Cres je najve\u010dji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdalj\u0161i (66 km) hrva\u0161ki otok, \u010deprav je dolga leta veljalo, da je Krk ve\u010dji, vendar so pri vnovi\u010dnem merjenju leta 2006 ta podatek popravili. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Med vsemi je verjetno Sveti Ivan najlep\u0161a pla\u017ea na otoku, locirana ob vzno\u017eju hriba prekritega s sredozemskim rastlinjem in deluje kot samotni raj, kjer se lahko kopamo v kristalno \u010distem morju. Za tiste \u017eeljne posebnih do\u017eivetij je tu jama Plava Grota, o\u010dem skrita in z neverjetno plavo laguno v notranjosti. \u0160e ena omembe vredna pla\u017ea je Mali Bok (pri kraju Orlec) – prodnata pla\u017ea, za\u0161\u010ditena z visokimi pe\u010dinami, ki obiskovalcem ponujajo spro\u0161\u010dujo\u010do senco, kar je v vro\u010dih poletnih mesecih zelo dobrodo\u0161lo. Rastlinje na otoku je zelo raznoliko s pribli\u017eno 1.100 rastlinskimi vrstami, ki so jih tukaj najdli, od tega je celo 939 avtohtonih. Na severnem delu otoka raste rde\u010di hrast, gaber, brest in kostanj, medtem ko ju\u017eni del prekrivajo pa\u0161niki in gosto grmovje. Otok je znan predvsem po tem, da je zadnji habitat beloglavega jastreba in je tu za\u0161\u010diten rezervat, ki velja za kraljestvo te ujede iz dru\u017eine kraguljev, ki je v bistvu\u00a0mrhovinar in se kot ostali jastrebi hrani ve\u010dinoma s trupli mrtvih \u017eivali. Kar se ti\u010de znamenitosti mesta Cres je najpomembnej\u0161i zagotovo slikoviti bene\u0161ki stolp kro\u017enega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno \u0161tirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.\u00a0 Mesto ima \u0161e druge \u0161tevilne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, ju\u017ena mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Sne\u017ene, fran\u010di\u0161kanski samostan, benediktinski samostan, pala\u010da dru\u017eine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki umetnostni spomenik v mestu. Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem obmo\u010dju pri\u010da zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral \u0161kof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je \u0161e danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta pre\u010dka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu. Poleg omenjenih krajev se spla\u010da obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odli\u010dni lokaciji na 378 metrov visoki pe\u010dini in ponuja \u010dudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia je bilo neko\u010d v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo \u0161e danes. Glavne znamenitosti so \u0161e cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Bla\u017eene Device Marije ter manj\u0161i cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje. Dan 3, Cres – Lo\u0161inj, 24 milj Danes je na\u0161a destinacija Lo\u0161inj, kjer lahko izbiramo med 3 turisti\u010dnimi pristani\u0161\u010di: Marina Lo\u0161inj, Mali Lo\u0161inj Marina in Yacht Club Marina. Prvi dve sta locirani na vzhodnem delu zaliva Mali Lo\u0161inj in ponujata 200 privezov za plovila do 18 metrov dol\u017eine in z globino do max 8 metrov. Medtem ko se Yacht Club Marina nahaja na vrhu zaliva in ponuja 110 privezov za plovila do 30 metrov. Ta otok je najbolj oddaljen od hrva\u0161ke obale in nas presene\u010da s \u010dudovitimi zalivi. Tako najdemo na severu otoka zaliv Pla\u017ea Plieski, kjer ima morje prav neverjetno paleto barv. Tudi zahodni del otoka Koludarc skriva resni\u010dno o\u010darljive kraje za plavanje in sidranje. \u010ce so vam v\u0161e\u010d delfini, predlagamo obisk zahodnega dela otoka in podro\u010dje Mali Kvarner (Kvarneri\u0107), kjer \u017eivi delfin velika pliskavka, ki ji re\u010demo tudi \u00bbdobri delfin\u00ab oz. po latinsko Tursiops truncatus. Tukaj\u0161nja skupnost lo\u0161injskih delfinov je razmeroma majhna, ocenjeno \u0161tevilo pa je okoli 200 osebkov. \u010ceprav se zdi ta \u0161tevilka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lo\u0161inja, so vseeno ogro\u017eena vrsta v Jadranskem morju. Najstarej\u0161i lo\u0161injski delfini, kot so Vivian, Tac in Mida, so stari ve\u010d kot 30 let. Kogar pa zanimajo bolj starodavne gr\u0161ke skulpture, pa bo u\u017eival v muzeju Apoksiomena, ki je edinstvena in inovativna arheolo\u0161ko-arhitektonska kulturna institucija na tem obmo\u010dju, v celoti posve\u010dena enemu eksponatu \u2013 bronastemu kipu mladega atleta Apoksiomena (iz 2 ali 1. st. pr.n \u0161t.). Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije 1997. leta. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden ogleda. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok”, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. Dan 4, Lo\u0161inj – Silba, 22 milj Program dana\u0161njega dneva je kratka plovba 22 milj do otoka Silba, prekrasen otok z mnogimi privla\u010dnimi zalivi in pla\u017eami. Otok Silba je iz pti\u010dje perspektive podoben osmici. V najo\u017ejem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka \u017dali\u0107 in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in lo\u010denim zvonikom, ve\u010d gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi kri\u017ei\u0161\u010de poti, ki vodijo po otoku. Pristani\u0161\u010de Silba (takoimenovani Mul) je na vzhodnem delu otoka in ima 30 privezov za plovila, najve\u010dja globina je 4 metre. Ker je Silba izjemno priljubljena navti\u010dna destinacija, je med sezono obi\u010dajno marina polna \u017ee ob 16.00 uri. \u010ce ne dobimo priveza v luki, se lahko zasidramo pred njo, kjer so za privez na voljo boje. V kolikor je napovedna burja, predlagamo, da se odpravimo v sidri\u0161\u010de Sv. Ante na jugozahodni strani otoka. Na zahodni strani otoka pa se nahaja luka Silba- \u017dali\u0107, ki je za\u0161\u010ditena je le pred vzhodnimi vetrovi. V luki pristaja trajekt, ki otok povezuje s kopnim. Plovilom je mo\u017eno pristati bo\u010dno ob pomol. V \u010dasu, ko pa pristaja trajekt, se je treba s plovilom umakniti. Globine so med 3 in 5 m. Pred luko lahko sidramo na globinah med 3 in 7 m. Dno je pe\u0161\u010deno, v delih skalnato. V pe\u0161\u010denih predelih sidro dr\u017ei dobro. Kot alternativo lahko omenimo tudi sidri\u0161\u010de Paprenica, ki se se nahaja le 1 navti\u010dno miljo severno od trajektne luke \u017dali\u0107. Za\u0161\u010diteno je pred vsemi vatrovi razen ju\u017enimi. Dno v sidri\u0161\u010du je pe\u0161\u010deno in v ve\u010djem delu pora\u0161\u010deno s travo. V luki \u017dali\u0107 je ve\u010d gostiln in barov, v sredi\u0161\u010du otoka (500 m) pa so tudi trgovine, tr\u017enica in sla\u0161\u010di\u010darna. \u010ceprav je pozimi na otoku le malo ljudi, jih sprejme otok v \u010dasu turisti\u010dne sezone tudi 7.000, ki pa se lepo porazdelijo po \u0161tevilnih pla\u017eah. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Glavna znamenitost otoka je Toreta, Stolp ljubezni. Gre za pribli\u017eno 15 metrov visok \u0161esterokotni stolp s spiralnimi stopnicami. Ko se povzpnete gor, vas bo zagotovo navdu\u0161il \u010dudovit razgled na bli\u017enja otoka Olib in Premudo ter tudi nekoliko bolj oddaljene otoke. Stolp se nahaja zelo blizu centra, v bli\u017eini lokalne po\u0161te. V 19. stoletju ga je zgradil kapitan Petar Marini\u010d, legenda pa pravi, da je bilo v spomin na izgubljeno ljubezen. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Zanimivost: Na Silbi je prepovedan motorni promet, zato lahko tu zau\u017eijete res ti\u0161ino in pravi odmor od vrve\u017ea. V naselju Silba v \u010dasu turisti\u010dne sezone julija in avgusta ni dovoljeno niti kolesarjenje, kar daje mestecu poseben pe\u010dat, saj je polno pe\u0161cev. Dan 5, Silba \u2013 Pag, 20 milj Dvignimo jadra in se napotimo proti znanemu otoku Pag, do katerega nas \u010daka plovba 20 navti\u010dnih milj. Na otoku Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni \u010dudno, da so otok Pag poimenovali tudi otok presene\u010denj. Je peti najve\u010dji hrva\u0161ki otok, ki ima hkrati tudi najdalj\u0161o obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in izredno ozek otok, ki je dolg pribli\u017eno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in \u0161irok med 2 in 10 kilometri. Povr\u0161ina otoka je 285 kvadratnih kilometrov. Zaradi golega kamna in njegovega svetle\u010dega no\u010dnega leska \u0161tevilni Pag imenujejo Mese\u010dev otok, ampak naj vas prvi vtis ne zavede \u2013 na drugi strani otoka se skrivajo zeleni zalivi, pe\u0161\u010dene pla\u017ee in borovi gozdovi. Kdor i\u0161\u010de zabavo, je pla\u017ea Zr\u0107e zagotovo prava izbira, saj nas tukaj pri\u010dakuje enkratno veselo in \u017eivahno vzdu\u0161je, polno lokalov, mladih in glasne glasbe – skratka pravi recept za \u017eur do jutranjih ur.\u00a0 Za mirnej\u0161i oddih pa zaplujemo do mesteca Lun, kjer se lahko prepustimo zasebnosti v enem izmed njegovih \u0161tevilnih \u010dudovitih in neokrnjenih zalivov. Tu se nahaja tudi botani\u010dni rezervat Lun – predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte...","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2021-11-09T15:45:35+00:00","article_modified_time":"2021-12-21T11:37:30+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":800,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"15 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg","width":1200,"height":800},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/","name":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage"},"datePublished":"2021-11-09T15:45:35+00:00","dateModified":"2021-12-21T11:37:30+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Jadranje v Kvarnerju med o\u010darljivimi zalivi in samotnimi pla\u017eami","datePublished":"2021-11-09T15:45:35+00:00","dateModified":"2021-12-21T11:37:30+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#webpage"},"wordCount":3355,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/01-ISOLA.jpg","keywords":["Hrva\u0161ka"],"articleSection":["Itinerarji"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/jadranje-v-kvarnerju-med-ocarljivimi-zalivi-in-samotnimi-plazami\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12357"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12357"}],"version-history":[{"count":26,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12357\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14138,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12357\/revisions\/14138"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12267"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12357"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12357"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12357"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}