{"id":12812,"date":"2021-11-18T15:00:08","date_gmt":"2021-11-18T14:00:08","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=12812"},"modified":"2021-12-21T12:16:47","modified_gmt":"2021-12-21T11:16:47","slug":"tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/","title":{"rendered":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju"},"content":{"rendered":"

Navtik bi moral poznati vse trike, da si najbolje razlaga znake, ki jih ponuja narava, ko se vreme spreminja, tako kot se obrne na lepo ali ko naznanja oblake, de\u017e in sunke vetra. <\/span>Ko je govora o meteorolo\u0161kih pojavih so predvsem vetrovi\u00a0 tisti elementi, ki bi se jih moral skiper, pa tudi ostali \u010dlani posadke jadrnice, nau\u010diti med plovbo, pa tudi, ko ste morda privezani v pristani\u0161\u010du ali tik pred izplutjem.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju<\/a><\/div>\n

Tu je torej vodnik o prevladujo\u010dih vetrovih, ki jih lahko sre\u010damo v Sredozemlju, kako nastanejo, njihova imena, zna\u010dilnosti in s tem povezani atmosferski pojavi, ki jih morajo navtiki upo\u0161tevati.<\/span><\/p>\n

\"Venti<\/p>\n

Kaj je veter in kako nastane?<\/strong><\/h2>\n

Z metereolo\u0161kega vidika se lahko veter<\/a> (torej velike zra\u010dne mase, ki se premikajo) obravnava kot premik niza delcev, od katerih vsak po\u017eivi z enim samim gibanjem in ima v sebi enotne zna\u010dilnosti. <\/span>Dimenzije teh delcev so obi\u010dajno enake nekaj kubi\u010dnim centimetrom, medtem ko je njihova masa veliko manj\u0161a, tako da je rahla sprememba atmosferskega tlaka dovolj, da nastane premik velikih koli\u010din teh delcev in posledi\u010dno vetrovi razli\u010dnih jakosti. Zrak se v praksi obna\u0161a kot teko\u010dina, ki se premika pod vplivom nenehnih nihanj tlaka. <\/span>Intenzivnost vetrov je po drugi strani odvisna od kompleksnej\u0161ega sistema sil, ki vklju\u010duje spremenljivke, kot je sam atmosferski tlak, pa tudi rotacijsko gibanje zemeljske osi, pa tudi naravno bolj “enostavne” parametre, kot je npr. kot indeks temperature zraka in vla\u017enosti. <\/span>Prav zaradi tega so glede na posebnosti teh spremenljivk, ki jih najdemo v Sredozemskem morju, nekateri vetrovi po smeri in jakosti prevladujo\u010di med vsemi vetrovi, ki se lahko pojavijo v ozra\u010dju in so navedeni v “ro\u017ei vetrov” (vetrovna ro\u017ea). Tu govorimo o slede\u010dih vetrovih: maestral, tramontana, burja, levant, lebi\u010d, o\u0161tro, jugo in ponent.<\/span><\/p>\n

Maestral<\/strong><\/h2>\n

Znan tudi po francoskem imenu \u201cMistral\u201d. Gre za veter, ki piha s severozahoda in v glavnem sledi hladni fronti. Zaradi tega je njegova zna\u010dilnost precej suh zrak in nebo pokrito s kumulusnimi oblaki, <\/span>pa tudi nevihte in nenadni padci temperature. Ime maestral je dobil, ker na Kreti (mejnik za vetrovno ro\u017eo) piha ta veter s SZ s strani Benetk, ki so jo neko\u010d imenovali tudi \u201cmagister\u201d oziroma \u201cmagistra\u201d. Lahko dose\u017ee jakost 40-50 vozlov in s kri\u017eanjem <\/span>naredi morje (ki ga je vznemiril lebi\u010d) \u0161e bolj nevarno, zato se ga navtiki \u0161e posebej bojijo. <\/span>Tipi\u010den primer prisotnosti maestrala na obalnih obmo\u010djih severnega Tirenskega morja predstavlja prehod hladne zra\u010dne fronte \u010dez Italijo, ki prihaja ravno s severozahoda.<\/span><\/p>\n

Na\u010deloma je to prijeten, priobalni, dnevni\u00a0termi\u010dni veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se\u00a0kopno\u00a0podnevi segreva hitreje kot\u00a0morje. V\u00a0Slovenskem primorju\u00a0piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po ve\u010djem delu\u00a0Jadrana\u00a0iz severozahoda (NW), na skrajno ju\u017enem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati za\u010dne po 10. uri, okrog 14. ure dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d okrog 4\u00a0Bf<\/a>\u00a0in preneha pihati pred son\u010dnim zahodom.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju<\/a><\/div>\n

Tramontana<\/strong><\/h2>\n

To je mrzli veter, ki piha s severa, zlasti v trenutkih, ko se vremenska motnja (perturbacija) pravkar umiri. Ta veter najdemo predvsem <\/span>na morjih severne Italije, in sicer v Ligurskem morju in zgornjem Jadranu; je hladen veter in prina\u0161a nizko vla\u017enost ter zato jasno ali delno obla\u010dno nebo (svetla tramontana). Veter je tako ime dobil, ker na Kreti (ve\u010dinoma gorat otok) pre\u010dka g<\/span>ore od severa proti jugu. <\/span>Lahko se pojavi ob jasnem nebu ali ob obla\u010dnem nebu in padavinah, \u010de je povezan z motenim sistemom. <\/span>Slednji primer je pravzaprav tako imenovani “temna tramontana”, ki na Ligurski rivieri potiska vremenske motnje s severa navzdol iz Apeninskega in Alpskega loka. <\/span>Ime tramontana je bilo napa\u010dno povezano s “son\u010dnim zahodom” (italijansko: tramonto), \u010deprav se vrti s severa, v resnici pa izhaja iz latinskega opisa “intra montes”, ki se nana\u0161a na dejstvo, da se vrti iz osr\u010dja Alp (to\u010dke, kjer je nastala), torej s severa, ki so ga zgodovinsko poznali Rimljani.<\/span><\/p>\n

To je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa – v vseh letnih \u010dasih. Lahko je mo\u010dan in nevaren veter, ki obi\u010dajno preide v burjo. Dose\u017ee lahko najve\u010djo hitrost do 200 km\/h, piha pa s hitrostjo 80 km\/h. V Sloveniji tramontana pomeni mo\u010dan (orkanski) severni veter, ki piha z Alp do Benetk, \u010dez Trst in Slovensko primorje ter Istro. Z orkansko mo\u010djo lahko podre drevesa, odkriva strehe na hi\u0161ah, uni\u010duje \u010dolne ali jih celo prevrne.<\/p>\n

\"Venti<\/p>\n

Burja<\/strong><\/h2>\n

Veter, ki mu ponekod pravijo “grecale” prihaja s severovzhoda in je zna\u010dilen za pribli\u017eevanje mrzlega letnega \u010dasa (obi\u010dajno piha od novembra do aprila). Na obmo\u010dju severnega Jadrana na obalah Furlanije Julijske krajine in hrva\u0161ke Istre pravimo temu vetru burja in se ka\u017ee v posebnih tla\u010dnih pritiskih. Ime izhaja iz dejstva, da je to <\/span>severni veter – iz starogr\u0161ke besede borea: sever. Po burji je znano mesto Trst, kjer burja piha <\/span>predvsem pozimi in je opredeljena kot svetla burja “Bora chiara” v lepem vremenu ali temna burja “Bora scura” v razmerah motenega vremena. Mestu pravimo celo “vrata burje”, saj gre tu<\/span> za prekinitev alpske verige (v Julijskih Alpah) med goro Re (v sloven\u0161\u010dini Nanos) in goro Nevoso (v sloven\u0161\u010dini Sne\u017enik). <\/span>Tu se kanalizira zrak, ki dobesedno pada na Jadran, ki se vije nad Trstom in bledi na severu in jugu, v Monfalconeju in v severnem delu Istre. Od tu burja<\/span> nadaljuje svojo pot po pridobljeni smeri, v\u010dasih dose\u017ee Benetke, zlasti Chioggio, ter povzro\u010di \u017eivahno valovanje. Ta vrsta vetra lahko dose\u017ee hitrost 150 kilometrov na uro.<\/span><\/p>\n

Burja v\u00a0Sloveniji\u00a0piha predvsem na\u00a0Primorskem. Ta severovzhodni veter se v\u00a0Vipavski dolini\u00a0po pobo\u010djih Gore,\u00a0\u010cavna\u00a0in Nanosa v sunkih spu\u0161\u010da v dolino. V dolgoletnem povpre\u010dju piha zmerna do mo\u010dna burja tu kar 42 dni na leto. Najmo\u010dnej\u0161i sunki presegajo hitrost 200\u00a0km\/h, na Obali pa so v povpre\u010dju za 50\u00a0km\/h \u0161ibkej\u0161i. Veter velikokrat povzro\u010di veliko \u0161kodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem \u017eivljenju. \u017de v na\u010dinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hi\u0161e so zgrajene tako, da ka\u017eejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hi\u0161i vidimo kamenje, ki dodatno obte\u017euje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je\u00a0pomladno\u00a0popravljanje streh nekaj povsem obi\u010dajnega.<\/span><\/p>\n

Levant<\/strong><\/h2>\n

Levant je na splo\u0161no \u0161ibek veter, ki piha od vzhoda proti zahodu v zahodnem Sredozemlju. Veter izvira iz sredi\u0161\u010da Sredozemlja ob Balearskih otokih in piha proti vzhodu, da dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d \u010dez Gibraltarsko o\u017eino. <\/span>Njegov vpliv se \u010duti vse do Italije na Tirenskem morju in na srednje-ju\u017enem delu Jadrana. To j<\/span>e hladen in vla\u017een veter, nosilec megle in padavin, ki je prepoznan kot vzrok za nastanek posebnih oblakov nad zalivom in Gibraltarsko skalo, kjer lahko povzro\u010di razburkano morje in morske trobente. V<\/span>eter se lahko pojavi kadar koli v letu, vendar se obi\u010dajno pojavi med julijem in oktobrom. Pozimi levant pogosto spremljajo mo\u010dno de\u017eevje. Ime vetra izhaja iz pomena besede kot stran neba – vzhod\/levant, kardinalna to\u010dka, iz katere izvira. Ta veter p<\/span>iha kratkotrajno in dosega hitrosti do 7 Bf, n<\/span>ajpogosteje piha kadar burja prehaja v jugo ali obratno in je kombinacija obeh vetrov. Pozimi ga spremlja mraz in lahko prinese sneg. Poleti piha v jutranjih urah v vedrem in stabilnem vremenu skozi kanale med srednjedalmatinskimi otoki. Ker je kombinacija juga in burje, je obi\u010dajno vla\u017een in hladnej\u0161i veter in lahko prinese de\u017e.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju<\/a><\/div>\n

Jugo<\/strong><\/h2>\n

To je veter, ki piha z jugo-vzhodne strani, topel in le prvotno suh. Za\u010dne namre\u010d pihati v pu\u0161\u010davi Sahara, vla\u017ei pa se ob pre\u010dkanju Sredozemlja in zato prina\u0161a oblake in padavine predvsem v severni Italiji, kjer se zrak zaletava na ju\u017eno stran Alp in svojo vlago odvaja v obliki padavin. <\/span>V severnem Sredozemlju se ga bojijo zaradi valov, ki jih ustvarja, in zaradi visoke vode, ki v\u010dasih potopi Benetke. Ta veter zrak su\u0161i in dviguje prah na obalah severne Afrike, nevihte v Sredozemlju ter hladno in vla\u017eno vreme v Evropi. Veter piha spremenljivo od pol dneva do nekaj dni. <\/span>Marsikdo temu vetru pripisuje negativne vplive na zdravje zaradi vro\u010dine in prahu, ki ga prinese z obal Afrike ter padca temperature v Evropi. <\/span><\/p>\n

Na Kreto piha ta veter iz smeri Sirije, zato se mu re\u010de tudi “\u0161iroko” (italijansko: scirocco), mi ga poznamo kot “jugo”, v Libiji znan po imenu \u201cghibli\u201d, medtem ko v primeru, da <\/span>dose\u017ee francoske obale in tako vsebuje ve\u010d vlage, nosi ime “marin”.<\/span><\/p>\n

Mo\u010dneje in pogosteje piha v ju\u017enem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija, povpre\u010dna mo\u010d pa je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vozlov). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo mo\u010dno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnej\u0161e oblike ter pri isti vi\u0161ini dalj\u0161i od valov, ki jih povzro\u010di burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno mo\u010d pa dose\u017ee \u0161ele tretjega dne. Predznaki juga so ti\u0161ina in spremenljivi \u0161ibki vetrovi, meglica in mra\u010den jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zman\u0161uje, tlak po\u010dasi pada, krepijo se zra\u010dni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu vi\u0161ina morja raste.<\/p>\n

\"Venti<\/p>\n

O\u0161tro\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Ta ju\u017eni veter z imenom “o\u0161tro”, ki je <\/span>tradicionalno ime za veter, ki v Sredozemlju piha z juga. Ime izhaja iz latin\u0161\u010dine \u201cAuster\u201d, nekateri mu pravijo tudi “opoldanski veter”, je bolj prehoden in kratkotrajen, hkrati pa vro\u010d in <\/span>vla\u017een veter, ki prina\u0161a de\u017e. <\/span>Njegovi u\u010dinki na tukaj\u0161nje podnebje so precej \u0161ibki in ne zelo ob\u010dutljivi. Najbolj pogost je na odprtem delu Jadranskega morja. <\/span>Dosega lahko tudi ve\u010dje hitrosti in naznanja prihod slabega vremena, ki ga spremljajo nevihte.<\/span><\/p>\n

Lebi\u010d<\/strong><\/h2>\n

Lebi\u010d\u00a0ali\u00a0garbin\u00a0(italijansko\u00a0lebeccio<\/i>) je v Jadranu nevihtni jugozahodni veter (piha z mo\u010djo do 40 vozlov), ki ga spremljajo mo\u010dne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termi\u010dne nevihte. Ta veter ustvarja velike valove in na jadranski obali ogro\u017ea tista pristani\u0161\u010da, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi, hkrati pa je nevaren za plovila majhne do srednje velikosti. Prihod lebi\u010da najavi nenadno zni\u017eanje zra\u010dnega tlaka. Ko zra\u010dni tlak pade najni\u017ee, lebi\u010d piha najmo\u010dneje. Najmo\u010dneje pa piha v podro\u010dju srednjega in ju\u017enega Jadrana, na severnem je obi\u010dajno \u0161ibkej\u0161i. Na podro\u010dju Jadrana za lebi\u010d najdemo \u0161tevilna imena. Pogosto se uporabljajo imena lebi\u010dada, garbin, garbinada. Lebi\u010dada ali garbinada ga imenujejo, kadar piha zelo mo\u010dno. Na otoku Hvaru ga imenujejo lebi\u0107ada ali lebi\u0107oda, na Visu libi\u0107ada, garbinoda, v Selcah u\u0161trijada. Prav posebno ime so mu dali na Dugem otoku, kjer ga imenujejo jarpka, v Saliju pa tudi donjak.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju<\/a><\/div>\n

Ponent<\/strong><\/h2>\n

Je veter, ki piha z zahoda, zmerne intenzivnosti, ki je povezan z regionalnimi podnebnimi razmerami. Pravimo mu tudi “Zefir”. Ponent d<\/span>olo\u010da meteorolo\u0161ke u\u010dinke podobno kot lebi\u010d in je zna\u010dilen za atlantske vremenske motnje, ki pre\u010dkajo Sredozemlje od zahoda proti vzhodu. <\/span>Njegovi u\u010dinki se \u010dutijo predvsem v Tirenskem in srednje-ju\u017enem Jadranskem morju. Ponent je sve\u017e veter, zna\u010dilen za poletne popoldneve; tako kot lebi\u010d je nosilec slabega vremena. <\/span>Zna\u010dilno zanj je, da se pojavi iznenada, najpogosteje pa se pojavi ob hladnem vetru. <\/span>Je kratkotrajen nevihtni veter in povzro\u010da visoke valove ter prina\u0161a kratkotrajen vendar mo\u010dan de\u017e. Dosega jakosti vse do 12 Bf. Kadar mo\u010dno piha ga na hrva\u0161kem imenujejo pulentada (tudi pulenat, punenat). Nevaren je v vseh zalivih, ki so odprti proti zahodu, saj v njih povzro\u010da visoke valove. Najbolj nevaren je, ker so pojavi iznenada in ker je zelo redek veter.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Navtik bi moral poznati vse trike, da si najbolje razlaga znake, ki jih ponuja narava, ko se vreme spreminja, tako kot se obrne na lepo ali ko naznanja oblake, de\u017e in sunke vetra. Ko je govora o meteorolo\u0161kih pojavih so predvsem vetrovi\u00a0 tisti elementi, ki bi se jih moral skiper, pa tudi ostali \u010dlani posadke jadrnice, nau\u010diti med plovbo, pa tudi, ko ste morda privezani v pristani\u0161\u010du ali tik pred izplutjem. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tu je torej vodnik o prevladujo\u010dih vetrovih, ki jih lahko sre\u010damo v Sredozemlju, kako nastanejo, njihova imena, zna\u010dilnosti in s tem povezani atmosferski pojavi, ki jih morajo navtiki upo\u0161tevati. Kaj je veter in kako nastane? Z metereolo\u0161kega vidika se lahko veter (torej velike zra\u010dne mase, ki se premikajo) obravnava kot premik niza delcev, od katerih vsak po\u017eivi z enim samim gibanjem in ima v sebi enotne zna\u010dilnosti. Dimenzije teh delcev so obi\u010dajno enake nekaj kubi\u010dnim centimetrom, medtem ko je njihova masa veliko manj\u0161a, tako da je rahla sprememba atmosferskega tlaka dovolj, da nastane premik velikih koli\u010din teh delcev in posledi\u010dno vetrovi razli\u010dnih jakosti. Zrak se v praksi obna\u0161a kot teko\u010dina, ki se premika pod vplivom nenehnih nihanj tlaka. Intenzivnost vetrov je po drugi strani odvisna od kompleksnej\u0161ega sistema sil, ki vklju\u010duje spremenljivke, kot je sam atmosferski tlak, pa tudi rotacijsko gibanje zemeljske osi, pa tudi naravno bolj “enostavne” parametre, kot je npr. kot indeks temperature zraka in vla\u017enosti. Prav zaradi tega so glede na posebnosti teh spremenljivk, ki jih najdemo v Sredozemskem morju, nekateri vetrovi po smeri in jakosti prevladujo\u010di med vsemi vetrovi, ki se lahko pojavijo v ozra\u010dju in so navedeni v “ro\u017ei vetrov” (vetrovna ro\u017ea). Tu govorimo o slede\u010dih vetrovih: maestral, tramontana, burja, levant, lebi\u010d, o\u0161tro, jugo in ponent. Maestral Znan tudi po francoskem imenu \u201cMistral\u201d. Gre za veter, ki piha s severozahoda in v glavnem sledi hladni fronti. Zaradi tega je njegova zna\u010dilnost precej suh zrak in nebo pokrito s kumulusnimi oblaki, pa tudi nevihte in nenadni padci temperature. Ime maestral je dobil, ker na Kreti (mejnik za vetrovno ro\u017eo) piha ta veter s SZ s strani Benetk, ki so jo neko\u010d imenovali tudi \u201cmagister\u201d oziroma \u201cmagistra\u201d. Lahko dose\u017ee jakost 40-50 vozlov in s kri\u017eanjem naredi morje (ki ga je vznemiril lebi\u010d) \u0161e bolj nevarno, zato se ga navtiki \u0161e posebej bojijo. Tipi\u010den primer prisotnosti maestrala na obalnih obmo\u010djih severnega Tirenskega morja predstavlja prehod hladne zra\u010dne fronte \u010dez Italijo, ki prihaja ravno s severozahoda. Na\u010deloma je to prijeten, priobalni, dnevni\u00a0termi\u010dni veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se\u00a0kopno\u00a0podnevi segreva hitreje kot\u00a0morje. V\u00a0Slovenskem primorju\u00a0piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po ve\u010djem delu\u00a0Jadrana\u00a0iz severozahoda (NW), na skrajno ju\u017enem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati za\u010dne po 10. uri, okrog 14. ure dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d okrog 4\u00a0Bf\u00a0in preneha pihati pred son\u010dnim zahodom. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tramontana To je mrzli veter, ki piha s severa, zlasti v trenutkih, ko se vremenska motnja (perturbacija) pravkar umiri. Ta veter najdemo predvsem na morjih severne Italije, in sicer v Ligurskem morju in zgornjem Jadranu; je hladen veter in prina\u0161a nizko vla\u017enost ter zato jasno ali delno obla\u010dno nebo (svetla tramontana). Veter je tako ime dobil, ker na Kreti (ve\u010dinoma gorat otok) pre\u010dka gore od severa proti jugu. Lahko se pojavi ob jasnem nebu ali ob obla\u010dnem nebu in padavinah, \u010de je povezan z motenim sistemom. Slednji primer je pravzaprav tako imenovani “temna tramontana”, ki na Ligurski rivieri potiska vremenske motnje s severa navzdol iz Apeninskega in Alpskega loka. Ime tramontana je bilo napa\u010dno povezano s “son\u010dnim zahodom” (italijansko: tramonto), \u010deprav se vrti s severa, v resnici pa izhaja iz latinskega opisa “intra montes”, ki se nana\u0161a na dejstvo, da se vrti iz osr\u010dja Alp (to\u010dke, kjer je nastala), torej s severa, ki so ga zgodovinsko poznali Rimljani. To je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa – v vseh letnih \u010dasih. Lahko je mo\u010dan in nevaren veter, ki obi\u010dajno preide v burjo. Dose\u017ee lahko najve\u010djo hitrost do 200 km\/h, piha pa s hitrostjo 80 km\/h. V Sloveniji tramontana pomeni mo\u010dan (orkanski) severni veter, ki piha z Alp do Benetk, \u010dez Trst in Slovensko primorje ter Istro. Z orkansko mo\u010djo lahko podre drevesa, odkriva strehe na hi\u0161ah, uni\u010duje \u010dolne ali jih celo prevrne. Burja Veter, ki mu ponekod pravijo “grecale” prihaja s severovzhoda in je zna\u010dilen za pribli\u017eevanje mrzlega letnega \u010dasa (obi\u010dajno piha od novembra do aprila). Na obmo\u010dju severnega Jadrana na obalah Furlanije Julijske krajine in hrva\u0161ke Istre pravimo temu vetru burja in se ka\u017ee v posebnih tla\u010dnih pritiskih. Ime izhaja iz dejstva, da je to severni veter – iz starogr\u0161ke besede borea: sever. Po burji je znano mesto Trst, kjer burja piha predvsem pozimi in je opredeljena kot svetla burja “Bora chiara” v lepem vremenu ali temna burja “Bora scura” v razmerah motenega vremena. Mestu pravimo celo “vrata burje”, saj gre tu za prekinitev alpske verige (v Julijskih Alpah) med goro Re (v sloven\u0161\u010dini Nanos) in goro Nevoso (v sloven\u0161\u010dini Sne\u017enik). Tu se kanalizira zrak, ki dobesedno pada na Jadran, ki se vije nad Trstom in bledi na severu in jugu, v Monfalconeju in v severnem delu Istre. Od tu burja nadaljuje svojo pot po pridobljeni smeri, v\u010dasih dose\u017ee Benetke, zlasti Chioggio, ter povzro\u010di \u017eivahno valovanje. Ta vrsta vetra lahko dose\u017ee hitrost 150 kilometrov na uro. Burja v\u00a0Sloveniji\u00a0piha predvsem na\u00a0Primorskem. Ta severovzhodni veter se v\u00a0Vipavski dolini\u00a0po pobo\u010djih Gore,\u00a0\u010cavna\u00a0in Nanosa v sunkih spu\u0161\u010da v dolino. V dolgoletnem povpre\u010dju piha zmerna do mo\u010dna burja tu kar 42 dni na leto. Najmo\u010dnej\u0161i sunki presegajo hitrost 200\u00a0km\/h, na Obali pa so v povpre\u010dju za 50\u00a0km\/h \u0161ibkej\u0161i. Veter velikokrat povzro\u010di veliko \u0161kodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem \u017eivljenju. \u017de v na\u010dinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hi\u0161e so zgrajene tako, da ka\u017eejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hi\u0161i vidimo kamenje, ki dodatno obte\u017euje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je\u00a0pomladno\u00a0popravljanje streh nekaj povsem obi\u010dajnega. Levant Levant je na splo\u0161no \u0161ibek veter, ki piha od vzhoda proti zahodu v zahodnem Sredozemlju. Veter izvira iz sredi\u0161\u010da Sredozemlja ob Balearskih otokih in piha proti vzhodu, da dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d \u010dez Gibraltarsko o\u017eino. Njegov vpliv se \u010duti vse do Italije na Tirenskem morju in na srednje-ju\u017enem delu Jadrana. To je hladen in vla\u017een veter, nosilec megle in padavin, ki je prepoznan kot vzrok za nastanek posebnih oblakov nad zalivom in Gibraltarsko skalo, kjer lahko povzro\u010di razburkano morje in morske trobente. Veter se lahko pojavi kadar koli v letu, vendar se obi\u010dajno pojavi med julijem in oktobrom. Pozimi levant pogosto spremljajo mo\u010dno de\u017eevje. Ime vetra izhaja iz pomena besede kot stran neba – vzhod\/levant, kardinalna to\u010dka, iz katere izvira. Ta veter piha kratkotrajno in dosega hitrosti do 7 Bf, najpogosteje piha kadar burja prehaja v jugo ali obratno in je kombinacija obeh vetrov. Pozimi ga spremlja mraz in lahko prinese sneg. Poleti piha v jutranjih urah v vedrem in stabilnem vremenu skozi kanale med srednjedalmatinskimi otoki. Ker je kombinacija juga in burje, je obi\u010dajno vla\u017een in hladnej\u0161i veter in lahko prinese de\u017e. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Jugo To je veter, ki piha z jugo-vzhodne strani, topel in le prvotno suh. Za\u010dne namre\u010d pihati v pu\u0161\u010davi Sahara, vla\u017ei pa se ob pre\u010dkanju Sredozemlja in zato prina\u0161a oblake in padavine predvsem v severni Italiji, kjer se zrak zaletava na ju\u017eno stran Alp in svojo vlago odvaja v obliki padavin. V severnem Sredozemlju se ga bojijo zaradi valov, ki jih ustvarja, in zaradi visoke vode, ki v\u010dasih potopi Benetke. Ta veter zrak su\u0161i in dviguje prah na obalah severne Afrike, nevihte v Sredozemlju ter hladno in vla\u017eno vreme v Evropi. Veter piha spremenljivo od pol dneva do nekaj dni. Marsikdo temu vetru pripisuje negativne vplive na zdravje zaradi vro\u010dine in prahu, ki ga prinese z obal Afrike ter padca temperature v Evropi. Na Kreto piha ta veter iz smeri Sirije, zato se mu re\u010de tudi “\u0161iroko” (italijansko: scirocco), mi ga poznamo kot “jugo”, v Libiji znan po imenu \u201cghibli\u201d, medtem ko v primeru, da dose\u017ee francoske obale in tako vsebuje ve\u010d vlage, nosi ime “marin”. Mo\u010dneje in pogosteje piha v ju\u017enem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija, povpre\u010dna mo\u010d pa je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vozlov). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo mo\u010dno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnej\u0161e oblike ter pri isti vi\u0161ini dalj\u0161i od valov, ki jih povzro\u010di burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno mo\u010d pa dose\u017ee \u0161ele tretjega dne. Predznaki juga so ti\u0161ina in spremenljivi \u0161ibki vetrovi, meglica in mra\u010den jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zman\u0161uje, tlak po\u010dasi pada, krepijo se zra\u010dni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu vi\u0161ina morja raste. O\u0161tro\u00a0 Ta ju\u017eni veter z imenom “o\u0161tro”, ki je tradicionalno ime za veter, ki v Sredozemlju piha z juga. Ime izhaja iz latin\u0161\u010dine \u201cAuster\u201d, nekateri mu pravijo tudi “opoldanski veter”, je bolj prehoden in kratkotrajen, hkrati pa vro\u010d in vla\u017een veter, ki prina\u0161a de\u017e. Njegovi u\u010dinki na tukaj\u0161nje podnebje so precej \u0161ibki in ne zelo ob\u010dutljivi. Najbolj pogost je na odprtem delu Jadranskega morja. Dosega lahko tudi ve\u010dje hitrosti in naznanja prihod slabega vremena, ki ga spremljajo nevihte. Lebi\u010d Lebi\u010d\u00a0ali\u00a0garbin\u00a0(italijansko\u00a0lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni veter (piha z mo\u010djo do 40 vozlov), ki ga spremljajo mo\u010dne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termi\u010dne nevihte. Ta veter ustvarja velike valove in na jadranski obali ogro\u017ea tista pristani\u0161\u010da, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi, hkrati pa je nevaren za plovila majhne do srednje velikosti. Prihod lebi\u010da najavi nenadno zni\u017eanje zra\u010dnega tlaka. Ko zra\u010dni tlak pade najni\u017ee, lebi\u010d piha najmo\u010dneje. Najmo\u010dneje pa piha v podro\u010dju srednjega in ju\u017enega Jadrana, na severnem je obi\u010dajno \u0161ibkej\u0161i. Na podro\u010dju Jadrana za lebi\u010d najdemo \u0161tevilna imena. Pogosto se uporabljajo imena lebi\u010dada, garbin, garbinada. Lebi\u010dada ali garbinada ga imenujejo, kadar piha zelo mo\u010dno. Na otoku Hvaru ga imenujejo lebi\u0107ada ali lebi\u0107oda, na Visu libi\u0107ada, garbinoda, v Selcah u\u0161trijada. Prav posebno ime so mu dali na Dugem otoku, kjer ga imenujejo jarpka, v Saliju pa tudi donjak. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Ponent Je veter, ki piha z zahoda, zmerne intenzivnosti, ki je povezan z regionalnimi podnebnimi razmerami. Pravimo mu tudi “Zefir”. Ponent dolo\u010da meteorolo\u0161ke u\u010dinke podobno kot lebi\u010d in je zna\u010dilen za atlantske vremenske motnje, ki pre\u010dkajo Sredozemlje od zahoda proti vzhodu. Njegovi u\u010dinki se \u010dutijo predvsem v Tirenskem in srednje-ju\u017enem Jadranskem morju. Ponent je sve\u017e veter, zna\u010dilen za poletne popoldneve; tako kot lebi\u010d je nosilec slabega vremena. Zna\u010dilno zanj je, da se pojavi iznenada, najpogosteje pa se pojavi ob hladnem vetru. Je kratkotrajen nevihtni veter in povzro\u010da visoke valove ter prina\u0161a kratkotrajen vendar mo\u010dan de\u017e. Dosega jakosti vse do 12 Bf. Kadar mo\u010dno piha ga na hrva\u0161kem imenujejo pulentada (tudi pulenat, punenat). Nevaren je v vseh zalivih, ki so odprti proti zahodu, saj v njih povzro\u010da visoke valove. Najbolj nevaren je, ker so pojavi iznenada in ker je zelo redek veter.<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[85],"tags":[130],"yoast_head":"\nTole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Navtik bi moral poznati vse trike, da si najbolje razlaga znake, ki jih ponuja narava, ko se vreme spreminja, tako kot se obrne na lepo ali ko naznanja oblake, de\u017e in sunke vetra. Ko je govora o meteorolo\u0161kih pojavih so predvsem vetrovi\u00a0 tisti elementi, ki bi se jih moral skiper, pa tudi ostali \u010dlani posadke jadrnice, nau\u010diti med plovbo, pa tudi, ko ste morda privezani v pristani\u0161\u010du ali tik pred izplutjem. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tu je torej vodnik o prevladujo\u010dih vetrovih, ki jih lahko sre\u010damo v Sredozemlju, kako nastanejo, njihova imena, zna\u010dilnosti in s tem povezani atmosferski pojavi, ki jih morajo navtiki upo\u0161tevati. Kaj je veter in kako nastane? Z metereolo\u0161kega vidika se lahko veter (torej velike zra\u010dne mase, ki se premikajo) obravnava kot premik niza delcev, od katerih vsak po\u017eivi z enim samim gibanjem in ima v sebi enotne zna\u010dilnosti. Dimenzije teh delcev so obi\u010dajno enake nekaj kubi\u010dnim centimetrom, medtem ko je njihova masa veliko manj\u0161a, tako da je rahla sprememba atmosferskega tlaka dovolj, da nastane premik velikih koli\u010din teh delcev in posledi\u010dno vetrovi razli\u010dnih jakosti. Zrak se v praksi obna\u0161a kot teko\u010dina, ki se premika pod vplivom nenehnih nihanj tlaka. Intenzivnost vetrov je po drugi strani odvisna od kompleksnej\u0161ega sistema sil, ki vklju\u010duje spremenljivke, kot je sam atmosferski tlak, pa tudi rotacijsko gibanje zemeljske osi, pa tudi naravno bolj “enostavne” parametre, kot je npr. kot indeks temperature zraka in vla\u017enosti. Prav zaradi tega so glede na posebnosti teh spremenljivk, ki jih najdemo v Sredozemskem morju, nekateri vetrovi po smeri in jakosti prevladujo\u010di med vsemi vetrovi, ki se lahko pojavijo v ozra\u010dju in so navedeni v “ro\u017ei vetrov” (vetrovna ro\u017ea). Tu govorimo o slede\u010dih vetrovih: maestral, tramontana, burja, levant, lebi\u010d, o\u0161tro, jugo in ponent. Maestral Znan tudi po francoskem imenu \u201cMistral\u201d. Gre za veter, ki piha s severozahoda in v glavnem sledi hladni fronti. Zaradi tega je njegova zna\u010dilnost precej suh zrak in nebo pokrito s kumulusnimi oblaki, pa tudi nevihte in nenadni padci temperature. Ime maestral je dobil, ker na Kreti (mejnik za vetrovno ro\u017eo) piha ta veter s SZ s strani Benetk, ki so jo neko\u010d imenovali tudi \u201cmagister\u201d oziroma \u201cmagistra\u201d. Lahko dose\u017ee jakost 40-50 vozlov in s kri\u017eanjem naredi morje (ki ga je vznemiril lebi\u010d) \u0161e bolj nevarno, zato se ga navtiki \u0161e posebej bojijo. Tipi\u010den primer prisotnosti maestrala na obalnih obmo\u010djih severnega Tirenskega morja predstavlja prehod hladne zra\u010dne fronte \u010dez Italijo, ki prihaja ravno s severozahoda. Na\u010deloma je to prijeten, priobalni, dnevni\u00a0termi\u010dni veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se\u00a0kopno\u00a0podnevi segreva hitreje kot\u00a0morje. V\u00a0Slovenskem primorju\u00a0piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po ve\u010djem delu\u00a0Jadrana\u00a0iz severozahoda (NW), na skrajno ju\u017enem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati za\u010dne po 10. uri, okrog 14. ure dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d okrog 4\u00a0Bf\u00a0in preneha pihati pred son\u010dnim zahodom. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tramontana To je mrzli veter, ki piha s severa, zlasti v trenutkih, ko se vremenska motnja (perturbacija) pravkar umiri. Ta veter najdemo predvsem na morjih severne Italije, in sicer v Ligurskem morju in zgornjem Jadranu; je hladen veter in prina\u0161a nizko vla\u017enost ter zato jasno ali delno obla\u010dno nebo (svetla tramontana). Veter je tako ime dobil, ker na Kreti (ve\u010dinoma gorat otok) pre\u010dka gore od severa proti jugu. Lahko se pojavi ob jasnem nebu ali ob obla\u010dnem nebu in padavinah, \u010de je povezan z motenim sistemom. Slednji primer je pravzaprav tako imenovani “temna tramontana”, ki na Ligurski rivieri potiska vremenske motnje s severa navzdol iz Apeninskega in Alpskega loka. Ime tramontana je bilo napa\u010dno povezano s “son\u010dnim zahodom” (italijansko: tramonto), \u010deprav se vrti s severa, v resnici pa izhaja iz latinskega opisa “intra montes”, ki se nana\u0161a na dejstvo, da se vrti iz osr\u010dja Alp (to\u010dke, kjer je nastala), torej s severa, ki so ga zgodovinsko poznali Rimljani. To je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa – v vseh letnih \u010dasih. Lahko je mo\u010dan in nevaren veter, ki obi\u010dajno preide v burjo. Dose\u017ee lahko najve\u010djo hitrost do 200 km\/h, piha pa s hitrostjo 80 km\/h. V Sloveniji tramontana pomeni mo\u010dan (orkanski) severni veter, ki piha z Alp do Benetk, \u010dez Trst in Slovensko primorje ter Istro. Z orkansko mo\u010djo lahko podre drevesa, odkriva strehe na hi\u0161ah, uni\u010duje \u010dolne ali jih celo prevrne. Burja Veter, ki mu ponekod pravijo “grecale” prihaja s severovzhoda in je zna\u010dilen za pribli\u017eevanje mrzlega letnega \u010dasa (obi\u010dajno piha od novembra do aprila). Na obmo\u010dju severnega Jadrana na obalah Furlanije Julijske krajine in hrva\u0161ke Istre pravimo temu vetru burja in se ka\u017ee v posebnih tla\u010dnih pritiskih. Ime izhaja iz dejstva, da je to severni veter – iz starogr\u0161ke besede borea: sever. Po burji je znano mesto Trst, kjer burja piha predvsem pozimi in je opredeljena kot svetla burja “Bora chiara” v lepem vremenu ali temna burja “Bora scura” v razmerah motenega vremena. Mestu pravimo celo “vrata burje”, saj gre tu za prekinitev alpske verige (v Julijskih Alpah) med goro Re (v sloven\u0161\u010dini Nanos) in goro Nevoso (v sloven\u0161\u010dini Sne\u017enik). Tu se kanalizira zrak, ki dobesedno pada na Jadran, ki se vije nad Trstom in bledi na severu in jugu, v Monfalconeju in v severnem delu Istre. Od tu burja nadaljuje svojo pot po pridobljeni smeri, v\u010dasih dose\u017ee Benetke, zlasti Chioggio, ter povzro\u010di \u017eivahno valovanje. Ta vrsta vetra lahko dose\u017ee hitrost 150 kilometrov na uro. Burja v\u00a0Sloveniji\u00a0piha predvsem na\u00a0Primorskem. Ta severovzhodni veter se v\u00a0Vipavski dolini\u00a0po pobo\u010djih Gore,\u00a0\u010cavna\u00a0in Nanosa v sunkih spu\u0161\u010da v dolino. V dolgoletnem povpre\u010dju piha zmerna do mo\u010dna burja tu kar 42 dni na leto. Najmo\u010dnej\u0161i sunki presegajo hitrost 200\u00a0km\/h, na Obali pa so v povpre\u010dju za 50\u00a0km\/h \u0161ibkej\u0161i. Veter velikokrat povzro\u010di veliko \u0161kodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem \u017eivljenju. \u017de v na\u010dinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hi\u0161e so zgrajene tako, da ka\u017eejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hi\u0161i vidimo kamenje, ki dodatno obte\u017euje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je\u00a0pomladno\u00a0popravljanje streh nekaj povsem obi\u010dajnega. Levant Levant je na splo\u0161no \u0161ibek veter, ki piha od vzhoda proti zahodu v zahodnem Sredozemlju. Veter izvira iz sredi\u0161\u010da Sredozemlja ob Balearskih otokih in piha proti vzhodu, da dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d \u010dez Gibraltarsko o\u017eino. Njegov vpliv se \u010duti vse do Italije na Tirenskem morju in na srednje-ju\u017enem delu Jadrana. To je hladen in vla\u017een veter, nosilec megle in padavin, ki je prepoznan kot vzrok za nastanek posebnih oblakov nad zalivom in Gibraltarsko skalo, kjer lahko povzro\u010di razburkano morje in morske trobente. Veter se lahko pojavi kadar koli v letu, vendar se obi\u010dajno pojavi med julijem in oktobrom. Pozimi levant pogosto spremljajo mo\u010dno de\u017eevje. Ime vetra izhaja iz pomena besede kot stran neba – vzhod\/levant, kardinalna to\u010dka, iz katere izvira. Ta veter piha kratkotrajno in dosega hitrosti do 7 Bf, najpogosteje piha kadar burja prehaja v jugo ali obratno in je kombinacija obeh vetrov. Pozimi ga spremlja mraz in lahko prinese sneg. Poleti piha v jutranjih urah v vedrem in stabilnem vremenu skozi kanale med srednjedalmatinskimi otoki. Ker je kombinacija juga in burje, je obi\u010dajno vla\u017een in hladnej\u0161i veter in lahko prinese de\u017e. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Jugo To je veter, ki piha z jugo-vzhodne strani, topel in le prvotno suh. Za\u010dne namre\u010d pihati v pu\u0161\u010davi Sahara, vla\u017ei pa se ob pre\u010dkanju Sredozemlja in zato prina\u0161a oblake in padavine predvsem v severni Italiji, kjer se zrak zaletava na ju\u017eno stran Alp in svojo vlago odvaja v obliki padavin. V severnem Sredozemlju se ga bojijo zaradi valov, ki jih ustvarja, in zaradi visoke vode, ki v\u010dasih potopi Benetke. Ta veter zrak su\u0161i in dviguje prah na obalah severne Afrike, nevihte v Sredozemlju ter hladno in vla\u017eno vreme v Evropi. Veter piha spremenljivo od pol dneva do nekaj dni. Marsikdo temu vetru pripisuje negativne vplive na zdravje zaradi vro\u010dine in prahu, ki ga prinese z obal Afrike ter padca temperature v Evropi. Na Kreto piha ta veter iz smeri Sirije, zato se mu re\u010de tudi “\u0161iroko” (italijansko: scirocco), mi ga poznamo kot “jugo”, v Libiji znan po imenu \u201cghibli\u201d, medtem ko v primeru, da dose\u017ee francoske obale in tako vsebuje ve\u010d vlage, nosi ime “marin”. Mo\u010dneje in pogosteje piha v ju\u017enem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija, povpre\u010dna mo\u010d pa je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vozlov). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo mo\u010dno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnej\u0161e oblike ter pri isti vi\u0161ini dalj\u0161i od valov, ki jih povzro\u010di burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno mo\u010d pa dose\u017ee \u0161ele tretjega dne. Predznaki juga so ti\u0161ina in spremenljivi \u0161ibki vetrovi, meglica in mra\u010den jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zman\u0161uje, tlak po\u010dasi pada, krepijo se zra\u010dni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu vi\u0161ina morja raste. O\u0161tro\u00a0 Ta ju\u017eni veter z imenom “o\u0161tro”, ki je tradicionalno ime za veter, ki v Sredozemlju piha z juga. Ime izhaja iz latin\u0161\u010dine \u201cAuster\u201d, nekateri mu pravijo tudi “opoldanski veter”, je bolj prehoden in kratkotrajen, hkrati pa vro\u010d in vla\u017een veter, ki prina\u0161a de\u017e. Njegovi u\u010dinki na tukaj\u0161nje podnebje so precej \u0161ibki in ne zelo ob\u010dutljivi. Najbolj pogost je na odprtem delu Jadranskega morja. Dosega lahko tudi ve\u010dje hitrosti in naznanja prihod slabega vremena, ki ga spremljajo nevihte. Lebi\u010d Lebi\u010d\u00a0ali\u00a0garbin\u00a0(italijansko\u00a0lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni veter (piha z mo\u010djo do 40 vozlov), ki ga spremljajo mo\u010dne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termi\u010dne nevihte. Ta veter ustvarja velike valove in na jadranski obali ogro\u017ea tista pristani\u0161\u010da, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi, hkrati pa je nevaren za plovila majhne do srednje velikosti. Prihod lebi\u010da najavi nenadno zni\u017eanje zra\u010dnega tlaka. Ko zra\u010dni tlak pade najni\u017ee, lebi\u010d piha najmo\u010dneje. Najmo\u010dneje pa piha v podro\u010dju srednjega in ju\u017enega Jadrana, na severnem je obi\u010dajno \u0161ibkej\u0161i. Na podro\u010dju Jadrana za lebi\u010d najdemo \u0161tevilna imena. Pogosto se uporabljajo imena lebi\u010dada, garbin, garbinada. Lebi\u010dada ali garbinada ga imenujejo, kadar piha zelo mo\u010dno. Na otoku Hvaru ga imenujejo lebi\u0107ada ali lebi\u0107oda, na Visu libi\u0107ada, garbinoda, v Selcah u\u0161trijada. Prav posebno ime so mu dali na Dugem otoku, kjer ga imenujejo jarpka, v Saliju pa tudi donjak. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Ponent Je veter, ki piha z zahoda, zmerne intenzivnosti, ki je povezan z regionalnimi podnebnimi razmerami. Pravimo mu tudi “Zefir”. Ponent dolo\u010da meteorolo\u0161ke u\u010dinke podobno kot lebi\u010d in je zna\u010dilen za atlantske vremenske motnje, ki pre\u010dkajo Sredozemlje od zahoda proti vzhodu. Njegovi u\u010dinki se \u010dutijo predvsem v Tirenskem in srednje-ju\u017enem Jadranskem morju. Ponent je sve\u017e veter, zna\u010dilen za poletne popoldneve; tako kot lebi\u010d je nosilec slabega vremena. Zna\u010dilno zanj je, da se pojavi iznenada, najpogosteje pa se pojavi ob hladnem vetru. Je kratkotrajen nevihtni veter in povzro\u010da visoke valove ter prina\u0161a kratkotrajen vendar mo\u010dan de\u017e. Dosega jakosti vse do 12 Bf. Kadar mo\u010dno piha ga na hrva\u0161kem imenujejo pulentada (tudi pulenat, punenat). Nevaren je v vseh zalivih, ki so odprti proti zahodu, saj v njih povzro\u010da visoke valove. Najbolj nevaren je, ker so pojavi iznenada in ker je zelo redek veter.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-11-18T14:00:08+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-12-21T11:16:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg\",\"width\":1024,\"height\":768},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/\",\"name\":\"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2021-11-18T14:00:08+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-21T11:16:47+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju\",\"datePublished\":\"2021-11-18T14:00:08+00:00\",\"dateModified\":\"2021-12-21T11:16:47+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage\"},\"wordCount\":2052,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg\",\"keywords\":[\"Meteorologija\"],\"articleSection\":[\"\\u017divljenje na krovu\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog","og_description":"Navtik bi moral poznati vse trike, da si najbolje razlaga znake, ki jih ponuja narava, ko se vreme spreminja, tako kot se obrne na lepo ali ko naznanja oblake, de\u017e in sunke vetra. Ko je govora o meteorolo\u0161kih pojavih so predvsem vetrovi\u00a0 tisti elementi, ki bi se jih moral skiper, pa tudi ostali \u010dlani posadke jadrnice, nau\u010diti med plovbo, pa tudi, ko ste morda privezani v pristani\u0161\u010du ali tik pred izplutjem. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tu je torej vodnik o prevladujo\u010dih vetrovih, ki jih lahko sre\u010damo v Sredozemlju, kako nastanejo, njihova imena, zna\u010dilnosti in s tem povezani atmosferski pojavi, ki jih morajo navtiki upo\u0161tevati. Kaj je veter in kako nastane? Z metereolo\u0161kega vidika se lahko veter (torej velike zra\u010dne mase, ki se premikajo) obravnava kot premik niza delcev, od katerih vsak po\u017eivi z enim samim gibanjem in ima v sebi enotne zna\u010dilnosti. Dimenzije teh delcev so obi\u010dajno enake nekaj kubi\u010dnim centimetrom, medtem ko je njihova masa veliko manj\u0161a, tako da je rahla sprememba atmosferskega tlaka dovolj, da nastane premik velikih koli\u010din teh delcev in posledi\u010dno vetrovi razli\u010dnih jakosti. Zrak se v praksi obna\u0161a kot teko\u010dina, ki se premika pod vplivom nenehnih nihanj tlaka. Intenzivnost vetrov je po drugi strani odvisna od kompleksnej\u0161ega sistema sil, ki vklju\u010duje spremenljivke, kot je sam atmosferski tlak, pa tudi rotacijsko gibanje zemeljske osi, pa tudi naravno bolj “enostavne” parametre, kot je npr. kot indeks temperature zraka in vla\u017enosti. Prav zaradi tega so glede na posebnosti teh spremenljivk, ki jih najdemo v Sredozemskem morju, nekateri vetrovi po smeri in jakosti prevladujo\u010di med vsemi vetrovi, ki se lahko pojavijo v ozra\u010dju in so navedeni v “ro\u017ei vetrov” (vetrovna ro\u017ea). Tu govorimo o slede\u010dih vetrovih: maestral, tramontana, burja, levant, lebi\u010d, o\u0161tro, jugo in ponent. Maestral Znan tudi po francoskem imenu \u201cMistral\u201d. Gre za veter, ki piha s severozahoda in v glavnem sledi hladni fronti. Zaradi tega je njegova zna\u010dilnost precej suh zrak in nebo pokrito s kumulusnimi oblaki, pa tudi nevihte in nenadni padci temperature. Ime maestral je dobil, ker na Kreti (mejnik za vetrovno ro\u017eo) piha ta veter s SZ s strani Benetk, ki so jo neko\u010d imenovali tudi \u201cmagister\u201d oziroma \u201cmagistra\u201d. Lahko dose\u017ee jakost 40-50 vozlov in s kri\u017eanjem naredi morje (ki ga je vznemiril lebi\u010d) \u0161e bolj nevarno, zato se ga navtiki \u0161e posebej bojijo. Tipi\u010den primer prisotnosti maestrala na obalnih obmo\u010djih severnega Tirenskega morja predstavlja prehod hladne zra\u010dne fronte \u010dez Italijo, ki prihaja ravno s severozahoda. Na\u010deloma je to prijeten, priobalni, dnevni\u00a0termi\u010dni veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se\u00a0kopno\u00a0podnevi segreva hitreje kot\u00a0morje. V\u00a0Slovenskem primorju\u00a0piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po ve\u010djem delu\u00a0Jadrana\u00a0iz severozahoda (NW), na skrajno ju\u017enem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati za\u010dne po 10. uri, okrog 14. ure dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d okrog 4\u00a0Bf\u00a0in preneha pihati pred son\u010dnim zahodom. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Tramontana To je mrzli veter, ki piha s severa, zlasti v trenutkih, ko se vremenska motnja (perturbacija) pravkar umiri. Ta veter najdemo predvsem na morjih severne Italije, in sicer v Ligurskem morju in zgornjem Jadranu; je hladen veter in prina\u0161a nizko vla\u017enost ter zato jasno ali delno obla\u010dno nebo (svetla tramontana). Veter je tako ime dobil, ker na Kreti (ve\u010dinoma gorat otok) pre\u010dka gore od severa proti jugu. Lahko se pojavi ob jasnem nebu ali ob obla\u010dnem nebu in padavinah, \u010de je povezan z motenim sistemom. Slednji primer je pravzaprav tako imenovani “temna tramontana”, ki na Ligurski rivieri potiska vremenske motnje s severa navzdol iz Apeninskega in Alpskega loka. Ime tramontana je bilo napa\u010dno povezano s “son\u010dnim zahodom” (italijansko: tramonto), \u010deprav se vrti s severa, v resnici pa izhaja iz latinskega opisa “intra montes”, ki se nana\u0161a na dejstvo, da se vrti iz osr\u010dja Alp (to\u010dke, kjer je nastala), torej s severa, ki so ga zgodovinsko poznali Rimljani. To je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa – v vseh letnih \u010dasih. Lahko je mo\u010dan in nevaren veter, ki obi\u010dajno preide v burjo. Dose\u017ee lahko najve\u010djo hitrost do 200 km\/h, piha pa s hitrostjo 80 km\/h. V Sloveniji tramontana pomeni mo\u010dan (orkanski) severni veter, ki piha z Alp do Benetk, \u010dez Trst in Slovensko primorje ter Istro. Z orkansko mo\u010djo lahko podre drevesa, odkriva strehe na hi\u0161ah, uni\u010duje \u010dolne ali jih celo prevrne. Burja Veter, ki mu ponekod pravijo “grecale” prihaja s severovzhoda in je zna\u010dilen za pribli\u017eevanje mrzlega letnega \u010dasa (obi\u010dajno piha od novembra do aprila). Na obmo\u010dju severnega Jadrana na obalah Furlanije Julijske krajine in hrva\u0161ke Istre pravimo temu vetru burja in se ka\u017ee v posebnih tla\u010dnih pritiskih. Ime izhaja iz dejstva, da je to severni veter – iz starogr\u0161ke besede borea: sever. Po burji je znano mesto Trst, kjer burja piha predvsem pozimi in je opredeljena kot svetla burja “Bora chiara” v lepem vremenu ali temna burja “Bora scura” v razmerah motenega vremena. Mestu pravimo celo “vrata burje”, saj gre tu za prekinitev alpske verige (v Julijskih Alpah) med goro Re (v sloven\u0161\u010dini Nanos) in goro Nevoso (v sloven\u0161\u010dini Sne\u017enik). Tu se kanalizira zrak, ki dobesedno pada na Jadran, ki se vije nad Trstom in bledi na severu in jugu, v Monfalconeju in v severnem delu Istre. Od tu burja nadaljuje svojo pot po pridobljeni smeri, v\u010dasih dose\u017ee Benetke, zlasti Chioggio, ter povzro\u010di \u017eivahno valovanje. Ta vrsta vetra lahko dose\u017ee hitrost 150 kilometrov na uro. Burja v\u00a0Sloveniji\u00a0piha predvsem na\u00a0Primorskem. Ta severovzhodni veter se v\u00a0Vipavski dolini\u00a0po pobo\u010djih Gore,\u00a0\u010cavna\u00a0in Nanosa v sunkih spu\u0161\u010da v dolino. V dolgoletnem povpre\u010dju piha zmerna do mo\u010dna burja tu kar 42 dni na leto. Najmo\u010dnej\u0161i sunki presegajo hitrost 200\u00a0km\/h, na Obali pa so v povpre\u010dju za 50\u00a0km\/h \u0161ibkej\u0161i. Veter velikokrat povzro\u010di veliko \u0161kodo v kmetijstvu, prometu, na zgradbah in v vsakdanjem \u017eivljenju. \u017de v na\u010dinu gradnje lahko vidimo visoko prilagojenost razmeram. Stare hi\u0161e so zgrajene tako, da ka\u017eejo burji hrbet, torej tisto stran, ki je skoraj brez oken in vrat, na strehah pa lahko skoraj na vsaki hi\u0161i vidimo kamenje, ki dodatno obte\u017euje kritino, da je burja ne odpihne. Kljub vsem prilagoditvam pa je\u00a0pomladno\u00a0popravljanje streh nekaj povsem obi\u010dajnega. Levant Levant je na splo\u0161no \u0161ibek veter, ki piha od vzhoda proti zahodu v zahodnem Sredozemlju. Veter izvira iz sredi\u0161\u010da Sredozemlja ob Balearskih otokih in piha proti vzhodu, da dose\u017ee najve\u010djo mo\u010d \u010dez Gibraltarsko o\u017eino. Njegov vpliv se \u010duti vse do Italije na Tirenskem morju in na srednje-ju\u017enem delu Jadrana. To je hladen in vla\u017een veter, nosilec megle in padavin, ki je prepoznan kot vzrok za nastanek posebnih oblakov nad zalivom in Gibraltarsko skalo, kjer lahko povzro\u010di razburkano morje in morske trobente. Veter se lahko pojavi kadar koli v letu, vendar se obi\u010dajno pojavi med julijem in oktobrom. Pozimi levant pogosto spremljajo mo\u010dno de\u017eevje. Ime vetra izhaja iz pomena besede kot stran neba – vzhod\/levant, kardinalna to\u010dka, iz katere izvira. Ta veter piha kratkotrajno in dosega hitrosti do 7 Bf, najpogosteje piha kadar burja prehaja v jugo ali obratno in je kombinacija obeh vetrov. Pozimi ga spremlja mraz in lahko prinese sneg. Poleti piha v jutranjih urah v vedrem in stabilnem vremenu skozi kanale med srednjedalmatinskimi otoki. Ker je kombinacija juga in burje, je obi\u010dajno vla\u017een in hladnej\u0161i veter in lahko prinese de\u017e. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Jugo To je veter, ki piha z jugo-vzhodne strani, topel in le prvotno suh. Za\u010dne namre\u010d pihati v pu\u0161\u010davi Sahara, vla\u017ei pa se ob pre\u010dkanju Sredozemlja in zato prina\u0161a oblake in padavine predvsem v severni Italiji, kjer se zrak zaletava na ju\u017eno stran Alp in svojo vlago odvaja v obliki padavin. V severnem Sredozemlju se ga bojijo zaradi valov, ki jih ustvarja, in zaradi visoke vode, ki v\u010dasih potopi Benetke. Ta veter zrak su\u0161i in dviguje prah na obalah severne Afrike, nevihte v Sredozemlju ter hladno in vla\u017eno vreme v Evropi. Veter piha spremenljivo od pol dneva do nekaj dni. Marsikdo temu vetru pripisuje negativne vplive na zdravje zaradi vro\u010dine in prahu, ki ga prinese z obal Afrike ter padca temperature v Evropi. Na Kreto piha ta veter iz smeri Sirije, zato se mu re\u010de tudi “\u0161iroko” (italijansko: scirocco), mi ga poznamo kot “jugo”, v Libiji znan po imenu \u201cghibli\u201d, medtem ko v primeru, da dose\u017ee francoske obale in tako vsebuje ve\u010d vlage, nosi ime “marin”. Mo\u010dneje in pogosteje piha v ju\u017enem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija, povpre\u010dna mo\u010d pa je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vozlov). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo mo\u010dno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnej\u0161e oblike ter pri isti vi\u0161ini dalj\u0161i od valov, ki jih povzro\u010di burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno mo\u010d pa dose\u017ee \u0161ele tretjega dne. Predznaki juga so ti\u0161ina in spremenljivi \u0161ibki vetrovi, meglica in mra\u010den jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zman\u0161uje, tlak po\u010dasi pada, krepijo se zra\u010dni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu vi\u0161ina morja raste. O\u0161tro\u00a0 Ta ju\u017eni veter z imenom “o\u0161tro”, ki je tradicionalno ime za veter, ki v Sredozemlju piha z juga. Ime izhaja iz latin\u0161\u010dine \u201cAuster\u201d, nekateri mu pravijo tudi “opoldanski veter”, je bolj prehoden in kratkotrajen, hkrati pa vro\u010d in vla\u017een veter, ki prina\u0161a de\u017e. Njegovi u\u010dinki na tukaj\u0161nje podnebje so precej \u0161ibki in ne zelo ob\u010dutljivi. Najbolj pogost je na odprtem delu Jadranskega morja. Dosega lahko tudi ve\u010dje hitrosti in naznanja prihod slabega vremena, ki ga spremljajo nevihte. Lebi\u010d Lebi\u010d\u00a0ali\u00a0garbin\u00a0(italijansko\u00a0lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni veter (piha z mo\u010djo do 40 vozlov), ki ga spremljajo mo\u010dne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termi\u010dne nevihte. Ta veter ustvarja velike valove in na jadranski obali ogro\u017ea tista pristani\u0161\u010da, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi, hkrati pa je nevaren za plovila majhne do srednje velikosti. Prihod lebi\u010da najavi nenadno zni\u017eanje zra\u010dnega tlaka. Ko zra\u010dni tlak pade najni\u017ee, lebi\u010d piha najmo\u010dneje. Najmo\u010dneje pa piha v podro\u010dju srednjega in ju\u017enega Jadrana, na severnem je obi\u010dajno \u0161ibkej\u0161i. Na podro\u010dju Jadrana za lebi\u010d najdemo \u0161tevilna imena. Pogosto se uporabljajo imena lebi\u010dada, garbin, garbinada. Lebi\u010dada ali garbinada ga imenujejo, kadar piha zelo mo\u010dno. Na otoku Hvaru ga imenujejo lebi\u0107ada ali lebi\u0107oda, na Visu libi\u0107ada, garbinoda, v Selcah u\u0161trijada. Prav posebno ime so mu dali na Dugem otoku, kjer ga imenujejo jarpka, v Saliju pa tudi donjak. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Sredozemlju Ponent Je veter, ki piha z zahoda, zmerne intenzivnosti, ki je povezan z regionalnimi podnebnimi razmerami. Pravimo mu tudi “Zefir”. Ponent dolo\u010da meteorolo\u0161ke u\u010dinke podobno kot lebi\u010d in je zna\u010dilen za atlantske vremenske motnje, ki pre\u010dkajo Sredozemlje od zahoda proti vzhodu. Njegovi u\u010dinki se \u010dutijo predvsem v Tirenskem in srednje-ju\u017enem Jadranskem morju. Ponent je sve\u017e veter, zna\u010dilen za poletne popoldneve; tako kot lebi\u010d je nosilec slabega vremena. Zna\u010dilno zanj je, da se pojavi iznenada, najpogosteje pa se pojavi ob hladnem vetru. Je kratkotrajen nevihtni veter in povzro\u010da visoke valove ter prina\u0161a kratkotrajen vendar mo\u010dan de\u017e. Dosega jakosti vse do 12 Bf. Kadar mo\u010dno piha ga na hrva\u0161kem imenujejo pulentada (tudi pulenat, punenat). Nevaren je v vseh zalivih, ki so odprti proti zahodu, saj v njih povzro\u010da visoke valove. Najbolj nevaren je, ker so pojavi iznenada in ker je zelo redek veter.","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2021-11-18T14:00:08+00:00","article_modified_time":"2021-12-21T11:16:47+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"9 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg","width":1024,"height":768},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/","name":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage"},"datePublished":"2021-11-18T14:00:08+00:00","dateModified":"2021-12-21T11:16:47+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Tole so glavni vetrovi v Sredozemlju","datePublished":"2021-11-18T14:00:08+00:00","dateModified":"2021-12-21T11:16:47+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#webpage"},"wordCount":2052,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/04-GROPPO.jpg","keywords":["Meteorologija"],"articleSection":["\u017divljenje na krovu"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/tole-so-glavni-vetrovi-v-sredozemlju\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12812"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12812"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12812\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14121,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12812\/revisions\/14121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12812"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12812"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12812"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}