{"id":13822,"date":"2021-12-13T14:15:13","date_gmt":"2021-12-13T13:15:13","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=13822"},"modified":"2025-01-24T12:59:41","modified_gmt":"2025-01-24T11:59:41","slug":"ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/","title":{"rendered":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba"},"content":{"rendered":"

Kdor se odpravi na morje, se zaveda kako pomembno je med plovbo opazovati nebo in poznati vreme. Pravzaprav je poizvedovanje o spremembi vremena del tistih opravil, ki jih je treba izvesti \u0161e pred izplutjem in ki bodo vplivale na na\u010drtovanje va\u0161e poti, vrsto jader, ki jih je treba namestiti, in celo na usposabljanje posadke. Poslu\u0161anje biltenov pred izplutjem in sidranjem je preprosta in temeljna dejavnost vsakega skiperja, vendar se je treba zavedati, da meteorolo\u0161ke slu\u017ebe niso vedno povsem zanesljive. Razlog za neto\u010dnosti je preprost: napovedi so splo\u0161ne, torej narejene za velika podro\u010dja in verjetno ne bodo mogle upo\u0161tevati lokalnih razmer, vklju\u010dno z vetri\u010di, ki so odvisne od posameznega obmo\u010dja okoli vodnega dela, v katerem plujete.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/a><\/p>\n

Na napovedi ima velik vpliv tudi \u010das. Tako naprimer ima 24-urna napoved 90% gotovost, 48-urna pa le pribli\u017eno 70%, \u0161e starej\u0161e napovedi so posledi\u010dno vse bolj grobe in ohlapne. Torej mora dober navtik razviti svoje sposobnosti opazovanja, kajti to je klju\u010d do vsega. \u010ce \u017eelimo biti res natan\u010dni, ne velja samo trenutno izdelana napoved, ampak tudi tista, ki se nana\u0161a na dneve pred plovbo in nam lahko pomaga pri izdelavi napovedi za naslednje 2-4 ure tako, da jo prilagodimo na\u0161i lokalni realnosti. V tem pogledu ka\u017ee nebo tistim, ki ga znajo opazovati, \u0161tevilne znake bli\u017eajo\u010dega se vremena in natan\u010dno pove, kaj lahko pri\u010dakujemo. Eden od elementov, iz katerega lahko jasno razlagamo, kako se bo vreme razvijalo, so oblaki, njihova oblika in premiki.<\/span><\/p>\n

\"nuvole<\/p>\n

Kako nastanejo oblaki?<\/strong><\/h2>\n

Poglejmo si kako oblaki<\/a> nastajajo. Da pride na nebu do pojava oblaka, se mora zrak ohladiti. Vse se za\u010dne s Soncem: ko son\u010dni \u017earki segrejejo zemeljsko povr\u0161ino, segrejejo tudi okoli\u0161ki zrak. Zrak z visoko temperaturo postane manj gost in zato se nagiba k dviganju ter ga nadomesti hladnej\u0161i, gostej\u0161i zrak. Ko se dviga po vi\u0161ini, temperaturni gradient okolja povzro\u010di ni\u017eje temperature. Iz tega razloga se zrak ohladi. Ko pride do hladnej\u0161e plasti zraka, se ta kondenzira v vodno paro, ki je nevidna s prostim o\u010desom, saj je sestavljena iz vodnih kapljic in ledenih delcev. Delci so tako majhni, da jih lahko v zraku zadr\u017eijo rahli navpi\u010dni tokovi.<\/p>\n

Razlike med tvorbami razli\u010dnih vrst oblakov so posledica temperatur kondenzacije. Obstaja nekaj oblakov, ki nastanejo pri vi\u0161jih temperaturah, nekaj pa ni\u017ejih. Ni\u017eja kot bo temperatura nastajanja, bolj gost bo oblak. Obstajajo tudi nekatere vrste oblakov, ki prina\u0161ajo padavine<\/a> in drugi, ki jih ne. \u010ce je temperatura prenizka, bo nastali oblak sestavljen iz ledenih kristalov. Drugi dejavnik, ki vpliva na oblikovanje oblakov, pa je gibanje zraka. Oblaki, ki nastanejo, ko zrak miruje, se po navadi pojavijo v plasteh. Po drugi strani pa tisti, ki nastanejo med vetrovi ali zrakom z mo\u010dnimi navpi\u010dnimi tokovi, imajo velik vertikalni razvoj. Obi\u010dajno so slednji vzrok za de\u017eevje in nevihte<\/a>.<\/p>\n

Tako razlikujemo razli\u010dne vrste oblakov glede na nadmorsko vi\u0161ino, na kateri nastanejo; na\u010deloma se delijo na 10 osnovnih vrst.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/a><\/p>\n

\"nuvole<\/p>\n

10 glavnih vrst oblakov in <\/strong>z njimi\u00a0<\/strong>povezano\u00a0<\/strong>vreme<\/strong><\/h2>\n

– Cirusi:\u00a0<\/strong>so najvi\u0161ji in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslab\u0161anje vremena. Gre za raztrgane oblake, ki so brez dolo\u010dene oblike, pogosto so razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manj\u0161ih velikosti. Sestavljeni so iz ledenih kristalov in se pojavljajo v vi\u0161inah nad 6 km. Cirusni oblaki ne povzro\u010dajo sence na zemlji. Ime cirrus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbpramen las\u00ab.<\/p>\n

– Cirokumulusi<\/strong>: v pogovoru jim pogosto re\u010demo kar male ov\u010dice. Sestavljajo jih tanki beli kosmi\u010di. Ob\u010dutek imamo, da je nebo prikrito s \u010dipkastim vzorcem. Tej oblaki so zelo pogosti znanilci poslab\u0161anja vremena in prina\u0161ajo nevihte.<\/p>\n

– Cirostratusi<\/strong>: visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali in so na prvi pogled videti kot prozorna bela tan\u010dica,zaradi katere je te\u017eko lo\u010diti podrobnosti. V\u010dasih je mogo\u010de opaziti robove, saj so dolgi in \u0161iroko progasti. So pa slab znak za mornarje, saj napovedujejo slabo vreme ter padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah.<\/p>\n

– Altostratusi<\/strong>: se najpogosteje pojavljajo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena obla\u010dnost. Zanje je zna\u010dilno, da nebo prekrijejo v celoti in vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko zelo debeli in nevarni ter ob\u010dasno povzro\u010dajo ledeno oblogo na letalih.<\/p>\n

– Altokumulusi<\/strong>: ali velike ov\u010dke so beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasen\u010dijo\u00a0Sonce. V njih se me\u0161ata\u00a0voda\u00a0in\u00a0led. Obi\u010dajno so zasen\u010deni in so precej bolj \u00bbzavaljene ov\u010dice\u00ab, kroglaste ali valjaste oblike. Med seboj so spojeni ali pa tudi ne. Tej oblaki so znanilci slabega vremena: sunki vetra, de\u017eevje ali nevihte.<\/p>\n

– Stratokumulusi<\/strong>: nizki oblaki, ki jih sestavlja voda, so sive ali bele barve, kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so navadno zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslab\u0161alo.<\/p>\n

– Kumulusi<\/strong>: so gostej\u0161ega videza sive barve z zelo izrazitimi sencami, tako da zastrejo celo sonce. V osnovi so vodoravni, na zgornjem delu pa imajo velike izbokline. Kumulusni oblaki ustrezajo lepemu vremenu, ko je malo vlage v okolju in malo navpi\u010dnega gibanja zraka. Sposobni so pa povzro\u010diti nalive in nevihte, ko so na spodnjem delu temni.\u00a0Na nebu se najpogosteje pojavljajo v dru\u017ebi drugih vrst oblakov. \u010ce pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj \u0161e nekaj ur \u010daka lepo vreme.<\/p>\n

– Nimbostratusi<\/strong>: so videti kot temno siva povsem sklenjena obla\u010dna plast z razli\u010dno stopnjo motnosti, to pa zato, ker se gostota spreminja v celotnem oblaku. Zna\u010dilni so za spomladanski in poletni de\u017e, v zimskem \u010dasu se ka\u017eejo kot sneg. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine.<\/p>\n

– Stratusi<\/strong>: zanje je zna\u010dilno, da le\u017eijo zelo nizko (cca 450-500 metrov) ter predstavljajo brezobli\u010dno obla\u010dno plast, iz katere pa ne de\u017euje (kve\u010djemu pr\u0161i). Morda v\u010dasih iz njih samo rosi ali narahlo sne\u017ei. Lo\u010dimo med vodenimi in sne\u017eenimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla. Ime stratus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbrazprostirati se\u00ab.<\/p>\n

– Kumulonimbusi<\/strong>: najve\u010dji in najbolj masivni oblaki z velikim vertikalnim razvojem (za\u010den\u0161i s 1.000 metri, lahko pa dose\u017eejo celo 13.000 metrov). So veliki in gosti\u00a0vodeni oblaki v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V na\u0161ih zemljepisnih \u0161irinah so visoki tudi do 16\u00a0km in povzro\u010dajo mo\u010dne ujme:\u00a0to\u010do,\u00a0nevihte, silne viharje, itd. To so zdale\u010d najnevarnej\u0161i oblaki, ki se jih mora vsak navtik bati, predvsem zaradi sunkov mo\u010dnega vetra, ki jih pogosto spremlja. Nestabilnost med dvigovanjem in padanjem povzro\u010di nabiranje stati\u010dne elektrike\u00a0v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzro\u010di\u00a0bliskanje\u00a0in\u00a0grmenje ter nevarnost udara strele.<\/p>\n

\"nuvole<\/p>\n

Barva oblakov se spreminja na soncu oziroma v senci\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Za tiste, ki si \u017eelijo informacije o vremenu pridobiti zgolj z opazovanjem oblakov, bo zanimivo vedeti, da je dejansko senca tista, ki daje barvo oblakom. Oblaki so pravzaprav sestavljeni iz vodne pare in njihova barva je odvisna od na\u0161ega polo\u017eaja glede na sonce in na sam oblak. \u010ce smo na sredini, torej pred oblakom in za soncem, se bodo ti zdeli zelo beli in ne\u0161kodljivi, \u010de pa bo namesto tega med nami in soncem pri\u0161el isti oblak, se bo zdelo groze\u010de temno. Skratka, s spremembo opazovalne to\u010dke zgleda vse druga\u010de.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kdor se odpravi na morje, se zaveda kako pomembno je med plovbo opazovati nebo in poznati vreme. Pravzaprav je poizvedovanje o spremembi vremena del tistih opravil, ki jih je treba izvesti \u0161e pred izplutjem in ki bodo vplivale na na\u010drtovanje va\u0161e poti, vrsto jader, ki jih je treba namestiti, in celo na usposabljanje posadke. Poslu\u0161anje biltenov pred izplutjem in sidranjem je preprosta in temeljna dejavnost vsakega skiperja, vendar se je treba zavedati, da meteorolo\u0161ke slu\u017ebe niso vedno povsem zanesljive. Razlog za neto\u010dnosti je preprost: napovedi so splo\u0161ne, torej narejene za velika podro\u010dja in verjetno ne bodo mogle upo\u0161tevati lokalnih razmer, vklju\u010dno z vetri\u010di, ki so odvisne od posameznega obmo\u010dja okoli vodnega dela, v katerem plujete. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Na napovedi ima velik vpliv tudi \u010das. Tako naprimer ima 24-urna napoved 90% gotovost, 48-urna pa le pribli\u017eno 70%, \u0161e starej\u0161e napovedi so posledi\u010dno vse bolj grobe in ohlapne. Torej mora dober navtik razviti svoje sposobnosti opazovanja, kajti to je klju\u010d do vsega. \u010ce \u017eelimo biti res natan\u010dni, ne velja samo trenutno izdelana napoved, ampak tudi tista, ki se nana\u0161a na dneve pred plovbo in nam lahko pomaga pri izdelavi napovedi za naslednje 2-4 ure tako, da jo prilagodimo na\u0161i lokalni realnosti. V tem pogledu ka\u017ee nebo tistim, ki ga znajo opazovati, \u0161tevilne znake bli\u017eajo\u010dega se vremena in natan\u010dno pove, kaj lahko pri\u010dakujemo. Eden od elementov, iz katerega lahko jasno razlagamo, kako se bo vreme razvijalo, so oblaki, njihova oblika in premiki. Kako nastanejo oblaki? Poglejmo si kako oblaki nastajajo. Da pride na nebu do pojava oblaka, se mora zrak ohladiti. Vse se za\u010dne s Soncem: ko son\u010dni \u017earki segrejejo zemeljsko povr\u0161ino, segrejejo tudi okoli\u0161ki zrak. Zrak z visoko temperaturo postane manj gost in zato se nagiba k dviganju ter ga nadomesti hladnej\u0161i, gostej\u0161i zrak. Ko se dviga po vi\u0161ini, temperaturni gradient okolja povzro\u010di ni\u017eje temperature. Iz tega razloga se zrak ohladi. Ko pride do hladnej\u0161e plasti zraka, se ta kondenzira v vodno paro, ki je nevidna s prostim o\u010desom, saj je sestavljena iz vodnih kapljic in ledenih delcev. Delci so tako majhni, da jih lahko v zraku zadr\u017eijo rahli navpi\u010dni tokovi. Razlike med tvorbami razli\u010dnih vrst oblakov so posledica temperatur kondenzacije. Obstaja nekaj oblakov, ki nastanejo pri vi\u0161jih temperaturah, nekaj pa ni\u017ejih. Ni\u017eja kot bo temperatura nastajanja, bolj gost bo oblak. Obstajajo tudi nekatere vrste oblakov, ki prina\u0161ajo padavine in drugi, ki jih ne. \u010ce je temperatura prenizka, bo nastali oblak sestavljen iz ledenih kristalov. Drugi dejavnik, ki vpliva na oblikovanje oblakov, pa je gibanje zraka. Oblaki, ki nastanejo, ko zrak miruje, se po navadi pojavijo v plasteh. Po drugi strani pa tisti, ki nastanejo med vetrovi ali zrakom z mo\u010dnimi navpi\u010dnimi tokovi, imajo velik vertikalni razvoj. Obi\u010dajno so slednji vzrok za de\u017eevje in nevihte. Tako razlikujemo razli\u010dne vrste oblakov glede na nadmorsko vi\u0161ino, na kateri nastanejo; na\u010deloma se delijo na 10 osnovnih vrst. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 10 glavnih vrst oblakov in z njimi\u00a0povezano\u00a0vreme – Cirusi:\u00a0so najvi\u0161ji in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslab\u0161anje vremena. Gre za raztrgane oblake, ki so brez dolo\u010dene oblike, pogosto so razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manj\u0161ih velikosti. Sestavljeni so iz ledenih kristalov in se pojavljajo v vi\u0161inah nad 6 km. Cirusni oblaki ne povzro\u010dajo sence na zemlji. Ime cirrus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbpramen las\u00ab. – Cirokumulusi: v pogovoru jim pogosto re\u010demo kar male ov\u010dice. Sestavljajo jih tanki beli kosmi\u010di. Ob\u010dutek imamo, da je nebo prikrito s \u010dipkastim vzorcem. Tej oblaki so zelo pogosti znanilci poslab\u0161anja vremena in prina\u0161ajo nevihte. – Cirostratusi: visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali in so na prvi pogled videti kot prozorna bela tan\u010dica,zaradi katere je te\u017eko lo\u010diti podrobnosti. V\u010dasih je mogo\u010de opaziti robove, saj so dolgi in \u0161iroko progasti. So pa slab znak za mornarje, saj napovedujejo slabo vreme ter padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah. – Altostratusi: se najpogosteje pojavljajo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena obla\u010dnost. Zanje je zna\u010dilno, da nebo prekrijejo v celoti in vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko zelo debeli in nevarni ter ob\u010dasno povzro\u010dajo ledeno oblogo na letalih. – Altokumulusi: ali velike ov\u010dke so beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasen\u010dijo\u00a0Sonce. V njih se me\u0161ata\u00a0voda\u00a0in\u00a0led. Obi\u010dajno so zasen\u010deni in so precej bolj \u00bbzavaljene ov\u010dice\u00ab, kroglaste ali valjaste oblike. Med seboj so spojeni ali pa tudi ne. Tej oblaki so znanilci slabega vremena: sunki vetra, de\u017eevje ali nevihte. – Stratokumulusi: nizki oblaki, ki jih sestavlja voda, so sive ali bele barve, kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so navadno zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslab\u0161alo. – Kumulusi: so gostej\u0161ega videza sive barve z zelo izrazitimi sencami, tako da zastrejo celo sonce. V osnovi so vodoravni, na zgornjem delu pa imajo velike izbokline. Kumulusni oblaki ustrezajo lepemu vremenu, ko je malo vlage v okolju in malo navpi\u010dnega gibanja zraka. Sposobni so pa povzro\u010diti nalive in nevihte, ko so na spodnjem delu temni.\u00a0Na nebu se najpogosteje pojavljajo v dru\u017ebi drugih vrst oblakov. \u010ce pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj \u0161e nekaj ur \u010daka lepo vreme. – Nimbostratusi: so videti kot temno siva povsem sklenjena obla\u010dna plast z razli\u010dno stopnjo motnosti, to pa zato, ker se gostota spreminja v celotnem oblaku. Zna\u010dilni so za spomladanski in poletni de\u017e, v zimskem \u010dasu se ka\u017eejo kot sneg. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine. – Stratusi: zanje je zna\u010dilno, da le\u017eijo zelo nizko (cca 450-500 metrov) ter predstavljajo brezobli\u010dno obla\u010dno plast, iz katere pa ne de\u017euje (kve\u010djemu pr\u0161i). Morda v\u010dasih iz njih samo rosi ali narahlo sne\u017ei. Lo\u010dimo med vodenimi in sne\u017eenimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla. Ime stratus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbrazprostirati se\u00ab. – Kumulonimbusi: najve\u010dji in najbolj masivni oblaki z velikim vertikalnim razvojem (za\u010den\u0161i s 1.000 metri, lahko pa dose\u017eejo celo 13.000 metrov). So veliki in gosti\u00a0vodeni oblaki v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V na\u0161ih zemljepisnih \u0161irinah so visoki tudi do 16\u00a0km in povzro\u010dajo mo\u010dne ujme:\u00a0to\u010do,\u00a0nevihte, silne viharje, itd. To so zdale\u010d najnevarnej\u0161i oblaki, ki se jih mora vsak navtik bati, predvsem zaradi sunkov mo\u010dnega vetra, ki jih pogosto spremlja. Nestabilnost med dvigovanjem in padanjem povzro\u010di nabiranje stati\u010dne elektrike\u00a0v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzro\u010di\u00a0bliskanje\u00a0in\u00a0grmenje ter nevarnost udara strele. Barva oblakov se spreminja na soncu oziroma v senci\u00a0 Za tiste, ki si \u017eelijo informacije o vremenu pridobiti zgolj z opazovanjem oblakov, bo zanimivo vedeti, da je dejansko senca tista, ki daje barvo oblakom. Oblaki so pravzaprav sestavljeni iz vodne pare in njihova barva je odvisna od na\u0161ega polo\u017eaja glede na sonce in na sam oblak. \u010ce smo na sredini, torej pred oblakom in za soncem, se bodo ti zdeli zelo beli in ne\u0161kodljivi, \u010de pa bo namesto tega med nami in soncem pri\u0161el isti oblak, se bo zdelo groze\u010de temno. Skratka, s spremembo opazovalne to\u010dke zgleda vse druga\u010de.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[85],"tags":[130],"yoast_head":"\nUgotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kdor se odpravi na morje, se zaveda kako pomembno je med plovbo opazovati nebo in poznati vreme. Pravzaprav je poizvedovanje o spremembi vremena del tistih opravil, ki jih je treba izvesti \u0161e pred izplutjem in ki bodo vplivale na na\u010drtovanje va\u0161e poti, vrsto jader, ki jih je treba namestiti, in celo na usposabljanje posadke. Poslu\u0161anje biltenov pred izplutjem in sidranjem je preprosta in temeljna dejavnost vsakega skiperja, vendar se je treba zavedati, da meteorolo\u0161ke slu\u017ebe niso vedno povsem zanesljive. Razlog za neto\u010dnosti je preprost: napovedi so splo\u0161ne, torej narejene za velika podro\u010dja in verjetno ne bodo mogle upo\u0161tevati lokalnih razmer, vklju\u010dno z vetri\u010di, ki so odvisne od posameznega obmo\u010dja okoli vodnega dela, v katerem plujete. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Na napovedi ima velik vpliv tudi \u010das. Tako naprimer ima 24-urna napoved 90% gotovost, 48-urna pa le pribli\u017eno 70%, \u0161e starej\u0161e napovedi so posledi\u010dno vse bolj grobe in ohlapne. Torej mora dober navtik razviti svoje sposobnosti opazovanja, kajti to je klju\u010d do vsega. \u010ce \u017eelimo biti res natan\u010dni, ne velja samo trenutno izdelana napoved, ampak tudi tista, ki se nana\u0161a na dneve pred plovbo in nam lahko pomaga pri izdelavi napovedi za naslednje 2-4 ure tako, da jo prilagodimo na\u0161i lokalni realnosti. V tem pogledu ka\u017ee nebo tistim, ki ga znajo opazovati, \u0161tevilne znake bli\u017eajo\u010dega se vremena in natan\u010dno pove, kaj lahko pri\u010dakujemo. Eden od elementov, iz katerega lahko jasno razlagamo, kako se bo vreme razvijalo, so oblaki, njihova oblika in premiki. Kako nastanejo oblaki? Poglejmo si kako oblaki nastajajo. Da pride na nebu do pojava oblaka, se mora zrak ohladiti. Vse se za\u010dne s Soncem: ko son\u010dni \u017earki segrejejo zemeljsko povr\u0161ino, segrejejo tudi okoli\u0161ki zrak. Zrak z visoko temperaturo postane manj gost in zato se nagiba k dviganju ter ga nadomesti hladnej\u0161i, gostej\u0161i zrak. Ko se dviga po vi\u0161ini, temperaturni gradient okolja povzro\u010di ni\u017eje temperature. Iz tega razloga se zrak ohladi. Ko pride do hladnej\u0161e plasti zraka, se ta kondenzira v vodno paro, ki je nevidna s prostim o\u010desom, saj je sestavljena iz vodnih kapljic in ledenih delcev. Delci so tako majhni, da jih lahko v zraku zadr\u017eijo rahli navpi\u010dni tokovi. Razlike med tvorbami razli\u010dnih vrst oblakov so posledica temperatur kondenzacije. Obstaja nekaj oblakov, ki nastanejo pri vi\u0161jih temperaturah, nekaj pa ni\u017ejih. Ni\u017eja kot bo temperatura nastajanja, bolj gost bo oblak. Obstajajo tudi nekatere vrste oblakov, ki prina\u0161ajo padavine in drugi, ki jih ne. \u010ce je temperatura prenizka, bo nastali oblak sestavljen iz ledenih kristalov. Drugi dejavnik, ki vpliva na oblikovanje oblakov, pa je gibanje zraka. Oblaki, ki nastanejo, ko zrak miruje, se po navadi pojavijo v plasteh. Po drugi strani pa tisti, ki nastanejo med vetrovi ali zrakom z mo\u010dnimi navpi\u010dnimi tokovi, imajo velik vertikalni razvoj. Obi\u010dajno so slednji vzrok za de\u017eevje in nevihte. Tako razlikujemo razli\u010dne vrste oblakov glede na nadmorsko vi\u0161ino, na kateri nastanejo; na\u010deloma se delijo na 10 osnovnih vrst. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 10 glavnih vrst oblakov in z njimi\u00a0povezano\u00a0vreme – Cirusi:\u00a0so najvi\u0161ji in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslab\u0161anje vremena. Gre za raztrgane oblake, ki so brez dolo\u010dene oblike, pogosto so razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manj\u0161ih velikosti. Sestavljeni so iz ledenih kristalov in se pojavljajo v vi\u0161inah nad 6 km. Cirusni oblaki ne povzro\u010dajo sence na zemlji. Ime cirrus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbpramen las\u00ab. – Cirokumulusi: v pogovoru jim pogosto re\u010demo kar male ov\u010dice. Sestavljajo jih tanki beli kosmi\u010di. Ob\u010dutek imamo, da je nebo prikrito s \u010dipkastim vzorcem. Tej oblaki so zelo pogosti znanilci poslab\u0161anja vremena in prina\u0161ajo nevihte. – Cirostratusi: visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali in so na prvi pogled videti kot prozorna bela tan\u010dica,zaradi katere je te\u017eko lo\u010diti podrobnosti. V\u010dasih je mogo\u010de opaziti robove, saj so dolgi in \u0161iroko progasti. So pa slab znak za mornarje, saj napovedujejo slabo vreme ter padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah. – Altostratusi: se najpogosteje pojavljajo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena obla\u010dnost. Zanje je zna\u010dilno, da nebo prekrijejo v celoti in vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko zelo debeli in nevarni ter ob\u010dasno povzro\u010dajo ledeno oblogo na letalih. – Altokumulusi: ali velike ov\u010dke so beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasen\u010dijo\u00a0Sonce. V njih se me\u0161ata\u00a0voda\u00a0in\u00a0led. Obi\u010dajno so zasen\u010deni in so precej bolj \u00bbzavaljene ov\u010dice\u00ab, kroglaste ali valjaste oblike. Med seboj so spojeni ali pa tudi ne. Tej oblaki so znanilci slabega vremena: sunki vetra, de\u017eevje ali nevihte. – Stratokumulusi: nizki oblaki, ki jih sestavlja voda, so sive ali bele barve, kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so navadno zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslab\u0161alo. – Kumulusi: so gostej\u0161ega videza sive barve z zelo izrazitimi sencami, tako da zastrejo celo sonce. V osnovi so vodoravni, na zgornjem delu pa imajo velike izbokline. Kumulusni oblaki ustrezajo lepemu vremenu, ko je malo vlage v okolju in malo navpi\u010dnega gibanja zraka. Sposobni so pa povzro\u010diti nalive in nevihte, ko so na spodnjem delu temni.\u00a0Na nebu se najpogosteje pojavljajo v dru\u017ebi drugih vrst oblakov. \u010ce pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj \u0161e nekaj ur \u010daka lepo vreme. – Nimbostratusi: so videti kot temno siva povsem sklenjena obla\u010dna plast z razli\u010dno stopnjo motnosti, to pa zato, ker se gostota spreminja v celotnem oblaku. Zna\u010dilni so za spomladanski in poletni de\u017e, v zimskem \u010dasu se ka\u017eejo kot sneg. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine. – Stratusi: zanje je zna\u010dilno, da le\u017eijo zelo nizko (cca 450-500 metrov) ter predstavljajo brezobli\u010dno obla\u010dno plast, iz katere pa ne de\u017euje (kve\u010djemu pr\u0161i). Morda v\u010dasih iz njih samo rosi ali narahlo sne\u017ei. Lo\u010dimo med vodenimi in sne\u017eenimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla. Ime stratus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbrazprostirati se\u00ab. – Kumulonimbusi: najve\u010dji in najbolj masivni oblaki z velikim vertikalnim razvojem (za\u010den\u0161i s 1.000 metri, lahko pa dose\u017eejo celo 13.000 metrov). So veliki in gosti\u00a0vodeni oblaki v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V na\u0161ih zemljepisnih \u0161irinah so visoki tudi do 16\u00a0km in povzro\u010dajo mo\u010dne ujme:\u00a0to\u010do,\u00a0nevihte, silne viharje, itd. To so zdale\u010d najnevarnej\u0161i oblaki, ki se jih mora vsak navtik bati, predvsem zaradi sunkov mo\u010dnega vetra, ki jih pogosto spremlja. Nestabilnost med dvigovanjem in padanjem povzro\u010di nabiranje stati\u010dne elektrike\u00a0v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzro\u010di\u00a0bliskanje\u00a0in\u00a0grmenje ter nevarnost udara strele. Barva oblakov se spreminja na soncu oziroma v senci\u00a0 Za tiste, ki si \u017eelijo informacije o vremenu pridobiti zgolj z opazovanjem oblakov, bo zanimivo vedeti, da je dejansko senca tista, ki daje barvo oblakom. Oblaki so pravzaprav sestavljeni iz vodne pare in njihova barva je odvisna od na\u0161ega polo\u017eaja glede na sonce in na sam oblak. \u010ce smo na sredini, torej pred oblakom in za soncem, se bodo ti zdeli zelo beli in ne\u0161kodljivi, \u010de pa bo namesto tega med nami in soncem pri\u0161el isti oblak, se bo zdelo groze\u010de temno. Skratka, s spremembo opazovalne to\u010dke zgleda vse druga\u010de.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2021-12-13T13:15:13+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-01-24T11:59:41+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"6 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg\",\"width\":1200,\"height\":798},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/\",\"name\":\"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2021-12-13T13:15:13+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-24T11:59:41+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba\",\"datePublished\":\"2021-12-13T13:15:13+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-24T11:59:41+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage\"},\"wordCount\":1307,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg\",\"keywords\":[\"Meteorologija\"],\"articleSection\":[\"\\u017divljenje na krovu\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog","og_description":"Kdor se odpravi na morje, se zaveda kako pomembno je med plovbo opazovati nebo in poznati vreme. Pravzaprav je poizvedovanje o spremembi vremena del tistih opravil, ki jih je treba izvesti \u0161e pred izplutjem in ki bodo vplivale na na\u010drtovanje va\u0161e poti, vrsto jader, ki jih je treba namestiti, in celo na usposabljanje posadke. Poslu\u0161anje biltenov pred izplutjem in sidranjem je preprosta in temeljna dejavnost vsakega skiperja, vendar se je treba zavedati, da meteorolo\u0161ke slu\u017ebe niso vedno povsem zanesljive. Razlog za neto\u010dnosti je preprost: napovedi so splo\u0161ne, torej narejene za velika podro\u010dja in verjetno ne bodo mogle upo\u0161tevati lokalnih razmer, vklju\u010dno z vetri\u010di, ki so odvisne od posameznega obmo\u010dja okoli vodnega dela, v katerem plujete. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Na napovedi ima velik vpliv tudi \u010das. Tako naprimer ima 24-urna napoved 90% gotovost, 48-urna pa le pribli\u017eno 70%, \u0161e starej\u0161e napovedi so posledi\u010dno vse bolj grobe in ohlapne. Torej mora dober navtik razviti svoje sposobnosti opazovanja, kajti to je klju\u010d do vsega. \u010ce \u017eelimo biti res natan\u010dni, ne velja samo trenutno izdelana napoved, ampak tudi tista, ki se nana\u0161a na dneve pred plovbo in nam lahko pomaga pri izdelavi napovedi za naslednje 2-4 ure tako, da jo prilagodimo na\u0161i lokalni realnosti. V tem pogledu ka\u017ee nebo tistim, ki ga znajo opazovati, \u0161tevilne znake bli\u017eajo\u010dega se vremena in natan\u010dno pove, kaj lahko pri\u010dakujemo. Eden od elementov, iz katerega lahko jasno razlagamo, kako se bo vreme razvijalo, so oblaki, njihova oblika in premiki. Kako nastanejo oblaki? Poglejmo si kako oblaki nastajajo. Da pride na nebu do pojava oblaka, se mora zrak ohladiti. Vse se za\u010dne s Soncem: ko son\u010dni \u017earki segrejejo zemeljsko povr\u0161ino, segrejejo tudi okoli\u0161ki zrak. Zrak z visoko temperaturo postane manj gost in zato se nagiba k dviganju ter ga nadomesti hladnej\u0161i, gostej\u0161i zrak. Ko se dviga po vi\u0161ini, temperaturni gradient okolja povzro\u010di ni\u017eje temperature. Iz tega razloga se zrak ohladi. Ko pride do hladnej\u0161e plasti zraka, se ta kondenzira v vodno paro, ki je nevidna s prostim o\u010desom, saj je sestavljena iz vodnih kapljic in ledenih delcev. Delci so tako majhni, da jih lahko v zraku zadr\u017eijo rahli navpi\u010dni tokovi. Razlike med tvorbami razli\u010dnih vrst oblakov so posledica temperatur kondenzacije. Obstaja nekaj oblakov, ki nastanejo pri vi\u0161jih temperaturah, nekaj pa ni\u017ejih. Ni\u017eja kot bo temperatura nastajanja, bolj gost bo oblak. Obstajajo tudi nekatere vrste oblakov, ki prina\u0161ajo padavine in drugi, ki jih ne. \u010ce je temperatura prenizka, bo nastali oblak sestavljen iz ledenih kristalov. Drugi dejavnik, ki vpliva na oblikovanje oblakov, pa je gibanje zraka. Oblaki, ki nastanejo, ko zrak miruje, se po navadi pojavijo v plasteh. Po drugi strani pa tisti, ki nastanejo med vetrovi ali zrakom z mo\u010dnimi navpi\u010dnimi tokovi, imajo velik vertikalni razvoj. Obi\u010dajno so slednji vzrok za de\u017eevje in nevihte. Tako razlikujemo razli\u010dne vrste oblakov glede na nadmorsko vi\u0161ino, na kateri nastanejo; na\u010deloma se delijo na 10 osnovnih vrst. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 10 glavnih vrst oblakov in z njimi\u00a0povezano\u00a0vreme – Cirusi:\u00a0so najvi\u0161ji in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslab\u0161anje vremena. Gre za raztrgane oblake, ki so brez dolo\u010dene oblike, pogosto so razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manj\u0161ih velikosti. Sestavljeni so iz ledenih kristalov in se pojavljajo v vi\u0161inah nad 6 km. Cirusni oblaki ne povzro\u010dajo sence na zemlji. Ime cirrus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbpramen las\u00ab. – Cirokumulusi: v pogovoru jim pogosto re\u010demo kar male ov\u010dice. Sestavljajo jih tanki beli kosmi\u010di. Ob\u010dutek imamo, da je nebo prikrito s \u010dipkastim vzorcem. Tej oblaki so zelo pogosti znanilci poslab\u0161anja vremena in prina\u0161ajo nevihte. – Cirostratusi: visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali in so na prvi pogled videti kot prozorna bela tan\u010dica,zaradi katere je te\u017eko lo\u010diti podrobnosti. V\u010dasih je mogo\u010de opaziti robove, saj so dolgi in \u0161iroko progasti. So pa slab znak za mornarje, saj napovedujejo slabo vreme ter padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah. – Altostratusi: se najpogosteje pojavljajo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena obla\u010dnost. Zanje je zna\u010dilno, da nebo prekrijejo v celoti in vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko zelo debeli in nevarni ter ob\u010dasno povzro\u010dajo ledeno oblogo na letalih. – Altokumulusi: ali velike ov\u010dke so beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasen\u010dijo\u00a0Sonce. V njih se me\u0161ata\u00a0voda\u00a0in\u00a0led. Obi\u010dajno so zasen\u010deni in so precej bolj \u00bbzavaljene ov\u010dice\u00ab, kroglaste ali valjaste oblike. Med seboj so spojeni ali pa tudi ne. Tej oblaki so znanilci slabega vremena: sunki vetra, de\u017eevje ali nevihte. – Stratokumulusi: nizki oblaki, ki jih sestavlja voda, so sive ali bele barve, kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so navadno zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslab\u0161alo. – Kumulusi: so gostej\u0161ega videza sive barve z zelo izrazitimi sencami, tako da zastrejo celo sonce. V osnovi so vodoravni, na zgornjem delu pa imajo velike izbokline. Kumulusni oblaki ustrezajo lepemu vremenu, ko je malo vlage v okolju in malo navpi\u010dnega gibanja zraka. Sposobni so pa povzro\u010diti nalive in nevihte, ko so na spodnjem delu temni.\u00a0Na nebu se najpogosteje pojavljajo v dru\u017ebi drugih vrst oblakov. \u010ce pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj \u0161e nekaj ur \u010daka lepo vreme. – Nimbostratusi: so videti kot temno siva povsem sklenjena obla\u010dna plast z razli\u010dno stopnjo motnosti, to pa zato, ker se gostota spreminja v celotnem oblaku. Zna\u010dilni so za spomladanski in poletni de\u017e, v zimskem \u010dasu se ka\u017eejo kot sneg. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine. – Stratusi: zanje je zna\u010dilno, da le\u017eijo zelo nizko (cca 450-500 metrov) ter predstavljajo brezobli\u010dno obla\u010dno plast, iz katere pa ne de\u017euje (kve\u010djemu pr\u0161i). Morda v\u010dasih iz njih samo rosi ali narahlo sne\u017ei. Lo\u010dimo med vodenimi in sne\u017eenimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla. Ime stratus izhaja iz latin\u0161\u010dine in pomeni \u00bbrazprostirati se\u00ab. – Kumulonimbusi: najve\u010dji in najbolj masivni oblaki z velikim vertikalnim razvojem (za\u010den\u0161i s 1.000 metri, lahko pa dose\u017eejo celo 13.000 metrov). So veliki in gosti\u00a0vodeni oblaki v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V na\u0161ih zemljepisnih \u0161irinah so visoki tudi do 16\u00a0km in povzro\u010dajo mo\u010dne ujme:\u00a0to\u010do,\u00a0nevihte, silne viharje, itd. To so zdale\u010d najnevarnej\u0161i oblaki, ki se jih mora vsak navtik bati, predvsem zaradi sunkov mo\u010dnega vetra, ki jih pogosto spremlja. Nestabilnost med dvigovanjem in padanjem povzro\u010di nabiranje stati\u010dne elektrike\u00a0v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzro\u010di\u00a0bliskanje\u00a0in\u00a0grmenje ter nevarnost udara strele. Barva oblakov se spreminja na soncu oziroma v senci\u00a0 Za tiste, ki si \u017eelijo informacije o vremenu pridobiti zgolj z opazovanjem oblakov, bo zanimivo vedeti, da je dejansko senca tista, ki daje barvo oblakom. Oblaki so pravzaprav sestavljeni iz vodne pare in njihova barva je odvisna od na\u0161ega polo\u017eaja glede na sonce in na sam oblak. \u010ce smo na sredini, torej pred oblakom in za soncem, se bodo ti zdeli zelo beli in ne\u0161kodljivi, \u010de pa bo namesto tega med nami in soncem pri\u0161el isti oblak, se bo zdelo groze\u010de temno. Skratka, s spremembo opazovalne to\u010dke zgleda vse druga\u010de.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2021-12-13T13:15:13+00:00","article_modified_time":"2025-01-24T11:59:41+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"6 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg","width":1200,"height":798},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/","name":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage"},"datePublished":"2021-12-13T13:15:13+00:00","dateModified":"2025-01-24T11:59:41+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Ugotavljanje vremena z opazovanjem neba","datePublished":"2021-12-13T13:15:13+00:00","dateModified":"2025-01-24T11:59:41+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#webpage"},"wordCount":1307,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2019\/11\/01-CIELO.jpg","keywords":["Meteorologija"],"articleSection":["\u017divljenje na krovu"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ugotavljanje-vremena-z-opazovanjem-neba\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13822"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13822"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31006,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13822\/revisions\/31006"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13822"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13822"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}