{"id":15241,"date":"2022-03-31T15:41:35","date_gmt":"2022-03-31T14:41:35","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=15241"},"modified":"2022-03-31T15:41:35","modified_gmt":"2022-03-31T14:41:35","slug":"zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/","title":{"rendered":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji"},"content":{"rendered":"

Jadranje po najbolj pristnem delu Hrva\u0161ke. Idealno za odklop in za spoznavanje stare du\u0161e Jadrana. Umirjeno jadranje med majhnimi otoki, osamljenimi zalivi in ribi\u0161kimi vasicami.<\/strong><\/h4>\n

Najlep\u0161i del hrva\u0161kega morja boste na\u0161li ravno tukaj, v Kvarnerju, pred Lo\u0161injem. Tu vas bodo pozdravile jate delfinov, ki so dejansko najve\u010dja kolonija na Jadranu in prosto plavajo med otoki, ki so le 100 milj oddaljeni od Trsta. Gre za pomemben del Hrva\u0161ke<\/a>, ki je bil skozi stoletja zibelka pomorstva: ravno od tu so prihajale \u0161tevilne ladje in to je tudi dom mnogim pogumnim kapitanom in pomor\u0161\u010dakom, kot le \u0161e malokateri na svetu. \u010cakajo vas ribi\u0161ke vasice, zalivi z belimi kamen\u010dki in tu pa tam kak\u0161na “konoba”, torej tiste preproste in pristne gostilnice, kjer lahko jeste prakti\u010dno na vodi.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/p>\n

U\u017e<\/span>ivajte v pogledu, kjer se medsebojno skladno prepletajo pasovi posuti s cerkvicami, ru\u0161evinami samostanov in svetilniki iz avstroogrske dobe, ki so narejeni iz belega istrskega kamna ter na drugi strani vinogradi, ki se terasasto spu\u0161\u010dajo proti morju, v zavetju zidkov, kjer mediteranska makija bo\u017ea zalive vse do morja. Tukaj vam predstavljamo predlog jadralnega kri\u017earjenja v Kvarnerju, kjer vas bo maestral (tukaj mu pravijo \u201cmaistro\u201d) zvesto spremljal na tem \u010darobnem popotovanju.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

1. dan, Aci Marina Pomer – otok Unije, 20 milj<\/strong><\/h2>\n

Vkrcanje za to jadralsko izku\u0161njo bo kar v Medulinu, kjer se nahaja marina Aci Marina Pomer- skrita v zavetju \u0161irokega Medulinskega zaliva, ki ga na zahodu zapira rt Premontura, skrajni vrh Istre, in na vzhodu rt Marlera. <\/span>Na premcu se po pribli\u017eno 20 miljah poka\u017ee otok Unije, ki ga posadki naznanja svetilnik iz 19. stoletja. Le-ta<\/span> stoji med neskon\u010dnimi olj\u010dnimi nasadi in eno in edino vasjo, ki jo ozna\u010dujejo pastelne hi\u0161e s cveto\u010dimi pergolami pod gri\u010dem Kalk.<\/span><\/p>\n

Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem pre\u017eivljajo po\u010ditnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lo\u0161inj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 povr\u0161ine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni mno\u017ei\u010dnega turizma. Na otoku uradno \u017eivi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo \u0161tevilo \u0161e bistveno manj\u0161e. Vsi \u017eivijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju<\/a><\/p>\n

Lahko se zasdirate v zalivu Mara\u010dol na vzhodni obali otoka, ki je opremljen z bojami in je za\u0161\u010diten pred burjo, vendar pa je nedostopen, \u010de piha jugo. Zjutraj lahko tukaj sre\u010date lokalne ribi\u010de, ko se vra\u010dajo iz no\u010dnega ribolova s polnimi mre\u017eami rib, saj kot sami pravijo, je morje tako bogato z ribami, da ribe kar same ska\u010dejo v mre\u017ee.<\/p>\n

Lokalno nare\u010dje ka\u017ee znake razli\u010dnih menjav na otoku: od Bene\u010danov do Turkov, od Italije do Hrva\u0161ke. <\/span>Poleg potapljanja v kristalno \u010distih vodah in son\u010denja lahko u\u017eivate v izletih na kopnem med samotnimi potkami, ki se vzpenjajo med hrasti in sredozemskim grmi\u010devjem proti vrhu hriba, kjer se nahaja majhna kapelica: popoln kraj za u\u017eivanje v soncu in v razgledu na o\u017eino med Cresom in Istro.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

2. dan,<\/strong> otok Unije \u2013 Mali Lo\u0161inj, 7 milj<\/strong><\/h2>\n

S kratko plovbo 7 milj, ki poteka vzdol\u017e oto\u010dkov Vele Srakane in Male Srakane ter Suska, otoka z zlatim peskom. Tako prispete na Mali Lo\u0161inj – najbolj privla\u010dno mesto za privez na Lo\u0161inju, ki je leta 2019 zasedel prvo mesto na Guardianovi lestvici najbolj\u0161ih krajev za oddih po zaslugi podnebja, kulinarike in prijetnih wellness-ov, tradicije, ki sega v \u010das habsbur\u0161kih term. Tu je izredno pomembna pomorska tradicija, vendar pa tudi ladjedelni\u0161tvo, saj se ta kraj sredi 19. stoletja pona\u0161al s kar 150 jadrnicami in \u0161tirimi ladjedelnicami. Lokalna pomorska zgodovina se prepleta z zgodovino admirala Agostina Straulina (1914-2004), najve\u010djega italijanskega mornarja vseh \u010dasov, rojenega prav tukaj. <\/span><\/p>\n

Ravno svetilnik na rtu Kurila ozna\u010duje vhod v najbolj znano naravno pristani\u0161\u010de v zgornjem Jadranu, ki ga poleg \u0161tevilnih privezov obdaja enkratna parada hi\u0161, kavarn in restavracij iz devetnajstega stoletja. To je pokrajina, posejana z agavami in bugenvilijami, palmami, pomaran\u010dami in limonami, ki prav izpopolni pogled na morsko obalo.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/p>\n

Znamenitosti, ki privla\u010dijo turiste iz razli\u010dnih koncev sveta je ve\u010d, izpostaviti pa gre zagotovo muzej Apoksiomena, posve\u010den gr\u0161kemu bronastemu kipu \u0161portnika. Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije leta 1997. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji.<\/span><\/p>\n

Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden obiska. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok\u201d, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle.<\/p>\n

\"Quarnaro\"<\/p>\n

3. dan, Mali Lo\u0161inj \u2013 Veli Lo\u0161inj, 3 milje<\/strong><\/h2>\n

Tretji dan tega \u010dudovitega jadranja po Kvarnerju vas bo popeljal do kraja Veli Lo\u0161inj, ki je kljub svojemu imenu manj\u0161i od Malega Lo\u0161inja in obsega le nekaj ribi\u0161kih ko\u010d in \u017eupnijsko cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika. Zna\u010dilnost Velega Lo\u0161inja <\/span>so predvsem vrtovi in \u200b\u200bnotranji parki v razko\u0161nih vilah nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode. Do vrtov se dostopa skozi “portune” – tipi\u010dna kovana vrata: v teh vrtovih raste preko 80 vrst aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d, ki so jih v Veli Lo\u0161inj prinesli mornarji, ko so se vra\u010dali iz njihovih potovanj. Veli Lo\u0161inj je leta 2008 dobil tudi nagrado Modri cvet za najbolj urejeno mesto na obmo\u010dju Jadrana. V neposredni bli\u017eini Velega Lo\u0161inja le\u017ei malo ribi\u0161ko pristani\u0161\u010de Rovenska, ki privablja pozornost s svojo prekrasno pla\u017eo, ribi\u0161kim ambientom, tradicijo ljudi, ki so svoje \u017eivljenje posvetili morju in neposrednemu dotiku z naravo.<\/span><\/p>\n

\u010ce \u017eelite u\u017eivati \u200b\u200bv miru, se lahko zasidrate pred oto\u010dkom Oruda, ki se nahaja pred Velim Lo\u0161injem. Na tem obmo\u010dju \u017eivi zelo velika kolonija delfinov, ki jih je zlahka opaziti med postanki ali med pre\u010dkanjem tega morskega odseka.<\/p>\n

\"Quarnaro\"<\/p>\n

4. dan Veli Lo\u0161inj\u00a0 \u2013 Ilovik, 8 milj<\/strong><\/h2>\n

Dvignite sidro in zaplujte proti jugu. Po kratki plovbi boste prispeli na otok Ilovik, ki je prvotno imel ime Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Obala je dostopna z vseh strani in je zelo raz\u010dlenjena s \u0161tevilnimi zalivi in \u200b\u200bzalivi. Pristanek v edinem pristani\u0161\u010du je mo\u017een le za plovila z ugrezom manj kot 2 metra. Lahko pa se zasidrate tik pred pristani\u0161\u010dem in uporabite gumenjak za izkrcanje. Celotno morsko dno okoli otoka je pravzaprav pe\u0161\u010deno z globino pribli\u017eno 10 metrov in prekrito s pozejdonko. Najve\u010dji zaliv s pe\u0161\u010deno pla\u017eo je Par\u017eine na jugovzhodni strani otoka.<\/span><\/p>\n

Morje okoli otoka je tudi precej bogato z ribami in s kakovostno modro in belo ribo. <\/span>Na celini vas bodo pri\u010dakale razli\u010dne ribje restavracije z oradami, lignji, brancini in v\u010dasih jastogi. <\/span><\/p>\n

Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hi\u0161e cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifi\u010dnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa. Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega polo\u017eaja se Ilovi\u0161ki kanal \u017ee od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo sledi razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. Najstarej\u0161e sledi naselij so od ilirskih plemen Liburnov. Otoki so bogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmati\u010dne primere, sarkofag, v bli\u017eini je tudi podmorsko arheolo\u0161ko najdbi\u0161\u010de. Zidovi, ki so danes okrog pokopali\u0161\u010da, so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

\"Quarnaro\"<\/p>\n

5. dan, Ilovik<\/strong> – Premuda<\/strong> – Pag, 25 milj<\/strong><\/h2>\n

Z ugodnim vetrom vas \u010daka do naslednjega cilja (otok Premuda) le ura plovbe. Gre za\u00a0otok\u00a0z\u00a0istoimenskim naseljem\u00a0v\u00a0Zadarskem\u00a0arhipelagu. Le\u017ei jugovzhodno od\u00a0Silbe, od katere ga deli\u00a0Silbanski kanal\u00a0in severozahodno od\u00a0\u0160karde\u00a0v srednji\u00a0Dalmaciji. Otok s povr\u0161ino 8,66 km\u00b2 ima obalo dolgo\u00a025,731 km. Najvi\u0161ji\u00a0vrh\u00a0na otoku je 88\u00a0mnm\u00a0visoki\u00a0Vrh. Na Premudi je le nekaj izvirov teko\u010de vode (v\u00a0zalivu\u00a0Loza), druga\u010de pa otok nima vodnih virov. Pokrit je z\u00a0makijo\u00a0in\u00a0borovim\u00a0gozdom.<\/p>\n

\u0160tevilni zalivi, najve\u010dja med njimi\u00a0Premuda\u00a0in\u00a0Zaporat\u00a0na jugovzhodni\u00a0obali\u00a0otoka, nudijo dobra zakloni\u0161\u010da\u00a0jadrnicam\u00a0in manj\u0161im\u00a0ladjam\u00a0pred\u00a0burjo. Premuda je tako atraktivna destinacija za \u0161tevilne aktivnosti v vodnih \u0161portih, predvsem\u00a0potapljanju, \u00a0kajti v bli\u017eini se nahaja znana \u00bbmorska \u0161pilja\u00ab, t.i. Katedrala. Najte\u017eje dosegljiva pa je najve\u010dja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navti\u010dnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena po\u0161ast ni odprta za turisti\u010dne potope, pred vsiljivci pa jo \u0161\u010diti tudi globina 66 m in te\u017eko dostopen polo\u017eaj na odprtem morju.<\/p>\n

Edino oto\u0161ko naselje Premuda le\u017ei na severnem delu otoka in tu \u017eivi le 61 stalnih prebivalcev (popis 2011). Predlagamo privez v slikovitem pristani\u0161\u010du Krijal, v bli\u017eini katerega naletite na cerkvico Sv. Krijak in pokopali\u0161\u010de ter trgovinico, po par korakih pa ste \u017ee v eni izmed 2 restavracij, ki vabita z bogato kulinari\u010dno ponudbo – postregli vam bodo s sve\u017eimi ribami in dobrotami izpod peke ter seveda s kozar\u010dkom dobrega vina.<\/p>\n

Najstarej\u0161i pisni viri omembe otoka segajo v anti\u010dni \u010das, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem \u010dasu so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi dana\u0161nje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru \u017ee leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno \u017eupnik, ko je od\u0161el v svoje \u017eupni\u0161\u010de na Silbo, odnesel s seboj. Glagolja\u0161i so na otoku odigrali odlo\u010dilno kulturno in politi\u010dno vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom tur\u0161kih gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili oto\u0161ko stra\u017eo na dana\u0161njih pozicijah Stra\u017ee in \u0160intinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do za\u010detka 18. stol. (1714\u20131718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa \u0161e senjski gusarji. Novi prebivalci so za\u010deli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo pri\u0161li ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so be\u017eali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela \u017ee 322 prebivalcev. V dokumentu iz leta 1501 se prvi\u010d omenja ribi\u0161ka dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom I\u017eom okoli ribi\u0161kih po\u0161t. Z ribi\u0161tvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzro\u010dilo drugi ve\u010dji val preseljevanja. \u017de leta 1867 je otok dobil prvo osnovno \u0161olo, v 19. stol. pa tudi \u010ditalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil \u010das trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno te\u017eavne. Otok je do\u017eivel nov eksodus, gospodarsko sredi\u0161\u010de otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zarezala v \u017eivljenje preostanka oto\u0161kega \u017eivlja in ga \u0161e zmanj\u0161ala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribi\u0161ka zadruga.<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/p>\n

Le nekaj \u200b\u200bmilj od otoka se iz prozornih voda dvigajo skale – oto\u010dki, imenovane Greben (Zapadni, Srednji, Ju\u017eni), ki so bele od apnenca in sive od li\u0161ajev. Medtem pa vas otok Silba pri\u010daka s svojimi \u0161tevilnimi zalivi in lepmi pe\u0161\u010denimi pla\u017eami. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Ob kraj\u0161em postanku si lahko ogledate delno ohranjen\u00a0obrambni stolp iz 16. stoletja.\u00a0<\/span>Silba je bila sicer naseljena \u017ee v rimski dobi, takrat se je otok imenoval\u00a0Selbo. Od leta\u00a01091\u00a0je bil v\u00a0posesti\u00a0zadarskega\u00a0samostana\u00a0sv. Marije. V 15. stol. pride v posest\u00a0Bene\u010danov, ki pa so ga dali v zakup zadarskim\u00a0fevdalnim\u00a0dru\u017einam. V 17. in 18. stol. naselje Silba postane\u00a0mesto, poznano po dobrih\u00a0mornarjih. V drugi polovici 19. stol. pa pri\u010dne mesto v razvoju stagnirati. \u017dupnijska cerkev\u00a0Gospa od Karmena\u00a0postavljena\u00a01752\u00a0je pripadala\u00a0fran\u010di\u0161kanskemu\u00a0samostanu, ki so na otok pri\u0161li leta\u00a01680.<\/p>\n

To\u010dno nasproti Silbe pa se v obliki lune razteza otok Pag, v morju modro-zelenih barv in razgibano obalo, ki jo na severni konici zaliva burja. Lahko se zasidrate v turkiznih vodah pla\u017ee Caska, kjer se pas peska razteza nad rimskim mestom, potopljenim v potresu leta 361 n. \u0161t., in se tako izognete 2 milji oddaljeni Novalji, ki jo predvsem v poletnih mesecih popolnoma preplavijo turisti. Tu se med vinogradi skriva odli\u010dna restavracija buti\u010dnega hotela Bo\u0161kinac z Michelinovo zvezdico 2020, ki ponuja tradicionalno kulinariko s sodobnimi elementi.<\/span><\/p>\n

Pag je s povr\u0161ino 284,6 km\u00b2 po velikosti peti najve\u010dji hrva\u0161ki otok. Je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob\u00a0Velebitskem kanalu\u00a0vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna\u00a0obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Najve\u010dji del otoka je kamnit, manj\u0161e povr\u0161ine prekriva\u00a0makija.\u00a0Podnebje\u00a0je\u00a0mediteransko. Stalnih teko\u010dih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih\u00a0dolinah\u00a0(Novaljska, Kolanska, Povljanska Vla\u0161i\u0107ka dolina) gojijo\u00a0vinsko trto\u00a0in\u00a0sadje.<\/p>\n

V\u00a0prazgodovini\u00a0so otok naseljevali\u00a0Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih\u00a0Kolan,\u00a0Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili\u00a0Rimljani, ki so pri\u010deli na razli\u010dnih krajih na otoku postavljati\u00a0obrambne objekte. Ti so slu\u017eili za obrambo pred\u00a0Iliri. Zgradili so ve\u010dje obrambne objekte v\u00a0Cissi<\/i> (dana\u0161nji Caski),\u00a0Novalii<\/i> (Novalji), in manj\u0161ih objektov v Ko\u0161ljunu, na rtu Zaglav in drugod; postavili so tudi ve\u010d ve\u010djih in manj\u0161ih neutrjenih naselij. V\u00a0srednjem veku\u00a0je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta\u00a01409\u00a0do\u00a01797\u00a0so bili njegovi lastniki\u00a0Bene\u010dani, nato pa je do\u017eivel usodo drugih\u00a0dalmatinskih\u00a0otokov in postal del\u00a0avstrijskega\u00a0cesarstva.<\/p>\n

Tu proizvajajo tudi kvaliteten in izjemno\u00a0cenjen\u00a0trdi ov\u010dji\u00a0<\/em>pa\u0161ki sir<\/strong><\/a>.\u00a0<\/em>Zraven se prile\u017ee okusna\u00a0pa\u0161ka jagnjetina, <\/em>pa\u0161ki pr\u0161ut, belo vino, travarica in doma\u010di pro\u0161ek. V benediktinskem samostanu Sv. Margarite \u0161e danes po tajnem receptu pripravljajo tradicionalno trdo pecivo,\u00a0ba\u0161kotin.\u00a0Poznan pa je tudi izjemno zdravilen\u00a0kaduljin med, ki ga pridelujejo po oto\u0161kih vasicah.<\/p>\n

Najbolj znamenita pohodni\u0161ka to\u010dka je vsekakor \u02ddPa\u0161ki trokut\u02dd s katerega se razprostira prelep pogled na Velebitski kanal in Pa\u0161ki zaliv hkrati. Gre za fenomen oz. megalitski odtis, ki se nahaja le nekaj kilometrov od Novalje. Na enakokrakem trikotniku velikosti 32 x 32 x 22 metrov lahko opazimo zanimive sledi, ki jih nekateri povezujejo s pojavi NLP-jev na celotnem obmo\u010dju otoka. Obisk te znamenitosti zahteva malo spretnosti, saj se pot vije po dokaj ostrih skalah in kamnih kjer ni utrjene poti.<\/p>\n

\"Quarnaro\"<\/p>\n

6. dan, Pag<\/strong> – <\/strong>Cres<\/strong>, 35 milj<\/strong><\/h2>\n

Zjutraj se pripravite izpluti \u010dim prej, ker vas \u010daka \u017ee naslednja destinacija – \u010dudovit otok Cres, ki je izredno bogat z rastlinjem. Tu se lahko privezete v ACI Marina Cres ali v manj\u0161ih pristani\u0161\u010dih kot npr Valun, Martins\u0107ica, Osor in drugi. Cres ponuja dolgo in raznoliko obalo, s \u0161tevilnimi o\u010darljivimi zalivi in uvalami na eni strani in s privla\u010dnimi strmimi pe\u010dinami na drugi strani. Najlep\u0161a pla\u017ea na otoku je porav gotovo Sv. Ivan (Lubenice). Zaslu\u017ei si ogled tudi jama “Plava grota” s \u010dudovito modro laguno in pla\u017ea Mali Bok, blizu kraja Orlec. <\/span>Ta prodnata pla\u017ea je za\u0161\u010ditena z visokimi pe\u010dinami, ki obiskovalcem ponujajo spro\u0161\u010dujo\u010do senco, kot nala\u0161\u010d za vro\u010de poletne dni.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0<\/a><\/p>\n

Med glavne zna\u010dilnosti otoka Cres \u0161tejemo slikoviti bene\u0161ki stolp kro\u017enega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno \u0161tirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.\u00a0 Mesto ima \u0161e druge \u0161tevilne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, ju\u017ena mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Sne\u017ene, fran\u010di\u0161kanski samostan, benediktinski samostan, pala\u010da dru\u017eine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarej\u0161i srednjeve\u0161ki umetnostni spomenik v mestu.<\/p>\n

Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli \u2013 rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem obmo\u010dju pri\u010da zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral \u0161kof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je \u0161e danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta pre\u010dka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu.<\/p>\n

Poleg omenjenih krajev se spla\u010da obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki\u00a0slovi po odli\u010dni lokaciji na 378 metrov visoki pe\u010dini in ponuja \u010dudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia\u00a0<\/span>je bilo neko\u010d v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo \u0161e danes. Glavne znamenitosti so \u0161e cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Bla\u017eene Device Marije ter manj\u0161i cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje.<\/span><\/p>\n

7. dan, Cres \u2013 Medulin (Aci Marina Pomer), 25 milj<\/strong><\/h2>\n

Jadralna pustolov\u0161\u010dina po zahodnem Kvarnerju se bli\u017e<\/span>a koncu in zato priporo\u010damo \u0161e obisk \u010dudovitega Medulina in oto\u010dkov Ceja, Levan in Bodula\u0161. Zanimivi so tudi mlini na veter ob obali, ljubiteljem zgodovine pa zagotovo gre omeniti arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Vi\u017e<\/em>ula z ostanki rimskih vil, privr\u017eence narave pa bodo privlekli ribniki naseljeni z racami. <\/span><\/p>\n

Kot vidite je tukaj res mnogo za obiskati in do\u017eiveti, vendar \u010dasa nam tokrat zmanjkuje. Torej, ta dopust se je zaklju\u010dil, vendar za naslednji se lahko pripravite tako, da zabele\u017eite vse, kar tokrat niste utegnili pogledati. Za zdaj pa nosite domov polno torbo spominov in prav gotovo kak\u0161no zanimivo anekdoto s tega \u010dudovitega jadranja.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jadranje po najbolj pristnem delu Hrva\u0161ke. Idealno za odklop in za spoznavanje stare du\u0161e Jadrana. Umirjeno jadranje med majhnimi otoki, osamljenimi zalivi in ribi\u0161kimi vasicami. Najlep\u0161i del hrva\u0161kega morja boste na\u0161li ravno tukaj, v Kvarnerju, pred Lo\u0161injem. Tu vas bodo pozdravile jate delfinov, ki so dejansko najve\u010dja kolonija na Jadranu in prosto plavajo med otoki, ki so le 100 milj oddaljeni od Trsta. Gre za pomemben del Hrva\u0161ke, ki je bil skozi stoletja zibelka pomorstva: ravno od tu so prihajale \u0161tevilne ladje in to je tudi dom mnogim pogumnim kapitanom in pomor\u0161\u010dakom, kot le \u0161e malokateri na svetu. \u010cakajo vas ribi\u0161ke vasice, zalivi z belimi kamen\u010dki in tu pa tam kak\u0161na “konoba”, torej tiste preproste in pristne gostilnice, kjer lahko jeste prakti\u010dno na vodi. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 U\u017eivajte v pogledu, kjer se medsebojno skladno prepletajo pasovi posuti s cerkvicami, ru\u0161evinami samostanov in svetilniki iz avstroogrske dobe, ki so narejeni iz belega istrskega kamna ter na drugi strani vinogradi, ki se terasasto spu\u0161\u010dajo proti morju, v zavetju zidkov, kjer mediteranska makija bo\u017ea zalive vse do morja. Tukaj vam predstavljamo predlog jadralnega kri\u017earjenja v Kvarnerju, kjer vas bo maestral (tukaj mu pravijo \u201cmaistro\u201d) zvesto spremljal na tem \u010darobnem popotovanju. 1. dan, Aci Marina Pomer – otok Unije, 20 milj Vkrcanje za to jadralsko izku\u0161njo bo kar v Medulinu, kjer se nahaja marina Aci Marina Pomer- skrita v zavetju \u0161irokega Medulinskega zaliva, ki ga na zahodu zapira rt Premontura, skrajni vrh Istre, in na vzhodu rt Marlera. Na premcu se po pribli\u017eno 20 miljah poka\u017ee otok Unije, ki ga posadki naznanja svetilnik iz 19. stoletja. Le-ta stoji med neskon\u010dnimi olj\u010dnimi nasadi in eno in edino vasjo, ki jo ozna\u010dujejo pastelne hi\u0161e s cveto\u010dimi pergolami pod gri\u010dem Kalk. Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem pre\u017eivljajo po\u010ditnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lo\u0161inj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 povr\u0161ine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni mno\u017ei\u010dnega turizma. Na otoku uradno \u017eivi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo \u0161tevilo \u0161e bistveno manj\u0161e. Vsi \u017eivijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju Lahko se zasdirate v zalivu Mara\u010dol na vzhodni obali otoka, ki je opremljen z bojami in je za\u0161\u010diten pred burjo, vendar pa je nedostopen, \u010de piha jugo. Zjutraj lahko tukaj sre\u010date lokalne ribi\u010de, ko se vra\u010dajo iz no\u010dnega ribolova s polnimi mre\u017eami rib, saj kot sami pravijo, je morje tako bogato z ribami, da ribe kar same ska\u010dejo v mre\u017ee. Lokalno nare\u010dje ka\u017ee znake razli\u010dnih menjav na otoku: od Bene\u010danov do Turkov, od Italije do Hrva\u0161ke. Poleg potapljanja v kristalno \u010distih vodah in son\u010denja lahko u\u017eivate v izletih na kopnem med samotnimi potkami, ki se vzpenjajo med hrasti in sredozemskim grmi\u010devjem proti vrhu hriba, kjer se nahaja majhna kapelica: popoln kraj za u\u017eivanje v soncu in v razgledu na o\u017eino med Cresom in Istro. 2. dan, otok Unije \u2013 Mali Lo\u0161inj, 7 milj S kratko plovbo 7 milj, ki poteka vzdol\u017e oto\u010dkov Vele Srakane in Male Srakane ter Suska, otoka z zlatim peskom. Tako prispete na Mali Lo\u0161inj – najbolj privla\u010dno mesto za privez na Lo\u0161inju, ki je leta 2019 zasedel prvo mesto na Guardianovi lestvici najbolj\u0161ih krajev za oddih po zaslugi podnebja, kulinarike in prijetnih wellness-ov, tradicije, ki sega v \u010das habsbur\u0161kih term. Tu je izredno pomembna pomorska tradicija, vendar pa tudi ladjedelni\u0161tvo, saj se ta kraj sredi 19. stoletja pona\u0161al s kar 150 jadrnicami in \u0161tirimi ladjedelnicami. Lokalna pomorska zgodovina se prepleta z zgodovino admirala Agostina Straulina (1914-2004), najve\u010djega italijanskega mornarja vseh \u010dasov, rojenega prav tukaj. Ravno svetilnik na rtu Kurila ozna\u010duje vhod v najbolj znano naravno pristani\u0161\u010de v zgornjem Jadranu, ki ga poleg \u0161tevilnih privezov obdaja enkratna parada hi\u0161, kavarn in restavracij iz devetnajstega stoletja. To je pokrajina, posejana z agavami in bugenvilijami, palmami, pomaran\u010dami in limonami, ki prav izpopolni pogled na morsko obalo. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Znamenitosti, ki privla\u010dijo turiste iz razli\u010dnih koncev sveta je ve\u010d, izpostaviti pa gre zagotovo muzej Apoksiomena, posve\u010den gr\u0161kemu bronastemu kipu \u0161portnika. Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije leta 1997. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden obiska. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok\u201d, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. 3. dan, Mali Lo\u0161inj \u2013 Veli Lo\u0161inj, 3 milje Tretji dan tega \u010dudovitega jadranja po Kvarnerju vas bo popeljal do kraja Veli Lo\u0161inj, ki je kljub svojemu imenu manj\u0161i od Malega Lo\u0161inja in obsega le nekaj ribi\u0161kih ko\u010d in \u017eupnijsko cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika. Zna\u010dilnost Velega Lo\u0161inja so predvsem vrtovi in \u200b\u200bnotranji parki v razko\u0161nih vilah nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode. Do vrtov se dostopa skozi “portune” – tipi\u010dna kovana vrata: v teh vrtovih raste preko 80 vrst aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d, ki so jih v Veli Lo\u0161inj prinesli mornarji, ko so se vra\u010dali iz njihovih potovanj. Veli Lo\u0161inj je leta 2008 dobil tudi nagrado Modri cvet za najbolj urejeno mesto na obmo\u010dju Jadrana. V neposredni bli\u017eini Velega Lo\u0161inja le\u017ei malo ribi\u0161ko pristani\u0161\u010de Rovenska, ki privablja pozornost s svojo prekrasno pla\u017eo, ribi\u0161kim ambientom, tradicijo ljudi, ki so svoje \u017eivljenje posvetili morju in neposrednemu dotiku z naravo. \u010ce \u017eelite u\u017eivati \u200b\u200bv miru, se lahko zasidrate pred oto\u010dkom Oruda, ki se nahaja pred Velim Lo\u0161injem. Na tem obmo\u010dju \u017eivi zelo velika kolonija delfinov, ki jih je zlahka opaziti med postanki ali med pre\u010dkanjem tega morskega odseka. 4. dan Veli Lo\u0161inj\u00a0 \u2013 Ilovik, 8 milj Dvignite sidro in zaplujte proti jugu. Po kratki plovbi boste prispeli na otok Ilovik, ki je prvotno imel ime Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Obala je dostopna z vseh strani in je zelo raz\u010dlenjena s \u0161tevilnimi zalivi in \u200b\u200bzalivi. Pristanek v edinem pristani\u0161\u010du je mo\u017een le za plovila z ugrezom manj kot 2 metra. Lahko pa se zasidrate tik pred pristani\u0161\u010dem in uporabite gumenjak za izkrcanje. Celotno morsko dno okoli otoka je pravzaprav pe\u0161\u010deno z globino pribli\u017eno 10 metrov in prekrito s pozejdonko. Najve\u010dji zaliv s pe\u0161\u010deno pla\u017eo je Par\u017eine na jugovzhodni strani otoka. Morje okoli otoka je tudi precej bogato z ribami in s kakovostno modro in belo ribo. Na celini vas bodo pri\u010dakale razli\u010dne ribje restavracije z oradami, lignji, brancini in v\u010dasih jastogi. Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hi\u0161e cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifi\u010dnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa. Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega polo\u017eaja se Ilovi\u0161ki kanal \u017ee od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo sledi razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. Najstarej\u0161e sledi naselij so od ilirskih plemen Liburnov. Otoki so bogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmati\u010dne primere, sarkofag, v bli\u017eini je tudi podmorsko arheolo\u0161ko najdbi\u0161\u010de. Zidovi, ki so danes okrog pokopali\u0161\u010da, so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0   5. dan, Ilovik – Premuda – Pag, 25 milj Z ugodnim vetrom vas \u010daka do naslednjega cilja (otok Premuda) le ura plovbe. Gre za\u00a0otok\u00a0z\u00a0istoimenskim naseljem\u00a0v\u00a0Zadarskem\u00a0arhipelagu. Le\u017ei jugovzhodno od\u00a0Silbe, od katere ga deli\u00a0Silbanski kanal\u00a0in severozahodno od\u00a0\u0160karde\u00a0v srednji\u00a0Dalmaciji. Otok s povr\u0161ino 8,66 km\u00b2 ima obalo dolgo\u00a025,731 km. Najvi\u0161ji\u00a0vrh\u00a0na otoku je 88\u00a0mnm\u00a0visoki\u00a0Vrh. Na Premudi je le nekaj izvirov teko\u010de vode (v\u00a0zalivu\u00a0Loza), druga\u010de pa otok nima vodnih virov. Pokrit je z\u00a0makijo\u00a0in\u00a0borovim\u00a0gozdom. \u0160tevilni zalivi, najve\u010dja med njimi\u00a0Premuda\u00a0in\u00a0Zaporat\u00a0na jugovzhodni\u00a0obali\u00a0otoka, nudijo dobra zakloni\u0161\u010da\u00a0jadrnicam\u00a0in manj\u0161im\u00a0ladjam\u00a0pred\u00a0burjo. Premuda je tako atraktivna destinacija za \u0161tevilne aktivnosti v vodnih \u0161portih, predvsem\u00a0potapljanju, \u00a0kajti v bli\u017eini se nahaja znana \u00bbmorska \u0161pilja\u00ab, t.i. Katedrala. Najte\u017eje dosegljiva pa je najve\u010dja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navti\u010dnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena po\u0161ast ni odprta za turisti\u010dne potope, pred vsiljivci pa jo \u0161\u010diti tudi globina 66 m in te\u017eko dostopen polo\u017eaj na odprtem morju. Edino oto\u0161ko naselje Premuda le\u017ei na severnem delu otoka in tu \u017eivi le 61 stalnih prebivalcev (popis 2011). Predlagamo privez v slikovitem pristani\u0161\u010du Krijal, v bli\u017eini katerega naletite na cerkvico Sv. Krijak in pokopali\u0161\u010de ter trgovinico, po par korakih pa ste \u017ee v eni izmed 2 restavracij, ki vabita z bogato kulinari\u010dno ponudbo – postregli vam bodo s sve\u017eimi ribami in dobrotami izpod peke ter seveda s kozar\u010dkom dobrega vina. Najstarej\u0161i pisni viri omembe otoka segajo v anti\u010dni \u010das, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem \u010dasu so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi dana\u0161nje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru \u017ee leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno \u017eupnik, ko je od\u0161el v svoje \u017eupni\u0161\u010de na Silbo, odnesel s seboj. Glagolja\u0161i so na otoku odigrali odlo\u010dilno kulturno in politi\u010dno vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom tur\u0161kih gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili oto\u0161ko stra\u017eo na dana\u0161njih pozicijah Stra\u017ee in \u0160intinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do za\u010detka 18. stol. (1714\u20131718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa \u0161e senjski gusarji. Novi prebivalci so za\u010deli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo pri\u0161li ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so be\u017eali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela \u017ee 322 prebivalcev. V dokumentu iz leta 1501 se prvi\u010d omenja ribi\u0161ka dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom I\u017eom okoli ribi\u0161kih po\u0161t. Z ribi\u0161tvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzro\u010dilo drugi ve\u010dji val preseljevanja. \u017de leta 1867 je otok dobil prvo osnovno \u0161olo, v 19. stol. pa tudi \u010ditalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil \u010das trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno te\u017eavne. Otok je do\u017eivel nov eksodus, gospodarsko sredi\u0161\u010de otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zarezala v \u017eivljenje preostanka oto\u0161kega \u017eivlja in ga \u0161e zmanj\u0161ala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribi\u0161ka zadruga. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Le nekaj \u200b\u200bmilj od otoka se iz prozornih voda dvigajo skale – oto\u010dki, imenovane Greben (Zapadni, Srednji, Ju\u017eni), ki so bele od apnenca in sive od li\u0161ajev. Medtem pa vas otok Silba pri\u010daka s svojimi \u0161tevilnimi zalivi in lepmi pe\u0161\u010denimi pla\u017eami. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Ob kraj\u0161em postanku si lahko ogledate delno ohranjen\u00a0obrambni stolp iz 16. stoletja.\u00a0Silba je bila sicer naseljena \u017ee v rimski dobi, takrat se je otok imenoval\u00a0Selbo. Od leta\u00a01091\u00a0je bil v\u00a0posesti\u00a0zadarskega\u00a0samostana\u00a0sv. Marije. V 15. stol. pride v posest\u00a0Bene\u010danov, ki pa so ga dali v zakup zadarskim\u00a0fevdalnim\u00a0dru\u017einam. V 17. in 18. stol. naselje Silba postane\u00a0mesto, poznano po dobrih\u00a0mornarjih. V drugi polovici 19….<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":14877,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[87],"tags":[106],"yoast_head":"\nZahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Jadranje po najbolj pristnem delu Hrva\u0161ke. Idealno za odklop in za spoznavanje stare du\u0161e Jadrana. Umirjeno jadranje med majhnimi otoki, osamljenimi zalivi in ribi\u0161kimi vasicami. Najlep\u0161i del hrva\u0161kega morja boste na\u0161li ravno tukaj, v Kvarnerju, pred Lo\u0161injem. Tu vas bodo pozdravile jate delfinov, ki so dejansko najve\u010dja kolonija na Jadranu in prosto plavajo med otoki, ki so le 100 milj oddaljeni od Trsta. Gre za pomemben del Hrva\u0161ke, ki je bil skozi stoletja zibelka pomorstva: ravno od tu so prihajale \u0161tevilne ladje in to je tudi dom mnogim pogumnim kapitanom in pomor\u0161\u010dakom, kot le \u0161e malokateri na svetu. \u010cakajo vas ribi\u0161ke vasice, zalivi z belimi kamen\u010dki in tu pa tam kak\u0161na “konoba”, torej tiste preproste in pristne gostilnice, kjer lahko jeste prakti\u010dno na vodi. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 U\u017eivajte v pogledu, kjer se medsebojno skladno prepletajo pasovi posuti s cerkvicami, ru\u0161evinami samostanov in svetilniki iz avstroogrske dobe, ki so narejeni iz belega istrskega kamna ter na drugi strani vinogradi, ki se terasasto spu\u0161\u010dajo proti morju, v zavetju zidkov, kjer mediteranska makija bo\u017ea zalive vse do morja. Tukaj vam predstavljamo predlog jadralnega kri\u017earjenja v Kvarnerju, kjer vas bo maestral (tukaj mu pravijo \u201cmaistro\u201d) zvesto spremljal na tem \u010darobnem popotovanju. 1. dan, Aci Marina Pomer – otok Unije, 20 milj Vkrcanje za to jadralsko izku\u0161njo bo kar v Medulinu, kjer se nahaja marina Aci Marina Pomer- skrita v zavetju \u0161irokega Medulinskega zaliva, ki ga na zahodu zapira rt Premontura, skrajni vrh Istre, in na vzhodu rt Marlera. Na premcu se po pribli\u017eno 20 miljah poka\u017ee otok Unije, ki ga posadki naznanja svetilnik iz 19. stoletja. Le-ta stoji med neskon\u010dnimi olj\u010dnimi nasadi in eno in edino vasjo, ki jo ozna\u010dujejo pastelne hi\u0161e s cveto\u010dimi pergolami pod gri\u010dem Kalk. Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem pre\u017eivljajo po\u010ditnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lo\u0161inj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 povr\u0161ine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni mno\u017ei\u010dnega turizma. Na otoku uradno \u017eivi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo \u0161tevilo \u0161e bistveno manj\u0161e. Vsi \u017eivijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju Lahko se zasdirate v zalivu Mara\u010dol na vzhodni obali otoka, ki je opremljen z bojami in je za\u0161\u010diten pred burjo, vendar pa je nedostopen, \u010de piha jugo. Zjutraj lahko tukaj sre\u010date lokalne ribi\u010de, ko se vra\u010dajo iz no\u010dnega ribolova s polnimi mre\u017eami rib, saj kot sami pravijo, je morje tako bogato z ribami, da ribe kar same ska\u010dejo v mre\u017ee. Lokalno nare\u010dje ka\u017ee znake razli\u010dnih menjav na otoku: od Bene\u010danov do Turkov, od Italije do Hrva\u0161ke. Poleg potapljanja v kristalno \u010distih vodah in son\u010denja lahko u\u017eivate v izletih na kopnem med samotnimi potkami, ki se vzpenjajo med hrasti in sredozemskim grmi\u010devjem proti vrhu hriba, kjer se nahaja majhna kapelica: popoln kraj za u\u017eivanje v soncu in v razgledu na o\u017eino med Cresom in Istro. 2. dan, otok Unije \u2013 Mali Lo\u0161inj, 7 milj S kratko plovbo 7 milj, ki poteka vzdol\u017e oto\u010dkov Vele Srakane in Male Srakane ter Suska, otoka z zlatim peskom. Tako prispete na Mali Lo\u0161inj – najbolj privla\u010dno mesto za privez na Lo\u0161inju, ki je leta 2019 zasedel prvo mesto na Guardianovi lestvici najbolj\u0161ih krajev za oddih po zaslugi podnebja, kulinarike in prijetnih wellness-ov, tradicije, ki sega v \u010das habsbur\u0161kih term. Tu je izredno pomembna pomorska tradicija, vendar pa tudi ladjedelni\u0161tvo, saj se ta kraj sredi 19. stoletja pona\u0161al s kar 150 jadrnicami in \u0161tirimi ladjedelnicami. Lokalna pomorska zgodovina se prepleta z zgodovino admirala Agostina Straulina (1914-2004), najve\u010djega italijanskega mornarja vseh \u010dasov, rojenega prav tukaj. Ravno svetilnik na rtu Kurila ozna\u010duje vhod v najbolj znano naravno pristani\u0161\u010de v zgornjem Jadranu, ki ga poleg \u0161tevilnih privezov obdaja enkratna parada hi\u0161, kavarn in restavracij iz devetnajstega stoletja. To je pokrajina, posejana z agavami in bugenvilijami, palmami, pomaran\u010dami in limonami, ki prav izpopolni pogled na morsko obalo. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Znamenitosti, ki privla\u010dijo turiste iz razli\u010dnih koncev sveta je ve\u010d, izpostaviti pa gre zagotovo muzej Apoksiomena, posve\u010den gr\u0161kemu bronastemu kipu \u0161portnika. Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije leta 1997. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden obiska. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok\u201d, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. 3. dan, Mali Lo\u0161inj \u2013 Veli Lo\u0161inj, 3 milje Tretji dan tega \u010dudovitega jadranja po Kvarnerju vas bo popeljal do kraja Veli Lo\u0161inj, ki je kljub svojemu imenu manj\u0161i od Malega Lo\u0161inja in obsega le nekaj ribi\u0161kih ko\u010d in \u017eupnijsko cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika. Zna\u010dilnost Velega Lo\u0161inja so predvsem vrtovi in \u200b\u200bnotranji parki v razko\u0161nih vilah nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode. Do vrtov se dostopa skozi “portune” – tipi\u010dna kovana vrata: v teh vrtovih raste preko 80 vrst aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d, ki so jih v Veli Lo\u0161inj prinesli mornarji, ko so se vra\u010dali iz njihovih potovanj. Veli Lo\u0161inj je leta 2008 dobil tudi nagrado Modri cvet za najbolj urejeno mesto na obmo\u010dju Jadrana. V neposredni bli\u017eini Velega Lo\u0161inja le\u017ei malo ribi\u0161ko pristani\u0161\u010de Rovenska, ki privablja pozornost s svojo prekrasno pla\u017eo, ribi\u0161kim ambientom, tradicijo ljudi, ki so svoje \u017eivljenje posvetili morju in neposrednemu dotiku z naravo. \u010ce \u017eelite u\u017eivati \u200b\u200bv miru, se lahko zasidrate pred oto\u010dkom Oruda, ki se nahaja pred Velim Lo\u0161injem. Na tem obmo\u010dju \u017eivi zelo velika kolonija delfinov, ki jih je zlahka opaziti med postanki ali med pre\u010dkanjem tega morskega odseka. 4. dan Veli Lo\u0161inj\u00a0 \u2013 Ilovik, 8 milj Dvignite sidro in zaplujte proti jugu. Po kratki plovbi boste prispeli na otok Ilovik, ki je prvotno imel ime Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Obala je dostopna z vseh strani in je zelo raz\u010dlenjena s \u0161tevilnimi zalivi in \u200b\u200bzalivi. Pristanek v edinem pristani\u0161\u010du je mo\u017een le za plovila z ugrezom manj kot 2 metra. Lahko pa se zasidrate tik pred pristani\u0161\u010dem in uporabite gumenjak za izkrcanje. Celotno morsko dno okoli otoka je pravzaprav pe\u0161\u010deno z globino pribli\u017eno 10 metrov in prekrito s pozejdonko. Najve\u010dji zaliv s pe\u0161\u010deno pla\u017eo je Par\u017eine na jugovzhodni strani otoka. Morje okoli otoka je tudi precej bogato z ribami in s kakovostno modro in belo ribo. Na celini vas bodo pri\u010dakale razli\u010dne ribje restavracije z oradami, lignji, brancini in v\u010dasih jastogi. Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hi\u0161e cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifi\u010dnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa. Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega polo\u017eaja se Ilovi\u0161ki kanal \u017ee od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo sledi razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. Najstarej\u0161e sledi naselij so od ilirskih plemen Liburnov. Otoki so bogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmati\u010dne primere, sarkofag, v bli\u017eini je tudi podmorsko arheolo\u0161ko najdbi\u0161\u010de. Zidovi, ki so danes okrog pokopali\u0161\u010da, so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0   5. dan, Ilovik – Premuda – Pag, 25 milj Z ugodnim vetrom vas \u010daka do naslednjega cilja (otok Premuda) le ura plovbe. Gre za\u00a0otok\u00a0z\u00a0istoimenskim naseljem\u00a0v\u00a0Zadarskem\u00a0arhipelagu. Le\u017ei jugovzhodno od\u00a0Silbe, od katere ga deli\u00a0Silbanski kanal\u00a0in severozahodno od\u00a0\u0160karde\u00a0v srednji\u00a0Dalmaciji. Otok s povr\u0161ino 8,66 km\u00b2 ima obalo dolgo\u00a025,731 km. Najvi\u0161ji\u00a0vrh\u00a0na otoku je 88\u00a0mnm\u00a0visoki\u00a0Vrh. Na Premudi je le nekaj izvirov teko\u010de vode (v\u00a0zalivu\u00a0Loza), druga\u010de pa otok nima vodnih virov. Pokrit je z\u00a0makijo\u00a0in\u00a0borovim\u00a0gozdom. \u0160tevilni zalivi, najve\u010dja med njimi\u00a0Premuda\u00a0in\u00a0Zaporat\u00a0na jugovzhodni\u00a0obali\u00a0otoka, nudijo dobra zakloni\u0161\u010da\u00a0jadrnicam\u00a0in manj\u0161im\u00a0ladjam\u00a0pred\u00a0burjo. Premuda je tako atraktivna destinacija za \u0161tevilne aktivnosti v vodnih \u0161portih, predvsem\u00a0potapljanju, \u00a0kajti v bli\u017eini se nahaja znana \u00bbmorska \u0161pilja\u00ab, t.i. Katedrala. Najte\u017eje dosegljiva pa je najve\u010dja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navti\u010dnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena po\u0161ast ni odprta za turisti\u010dne potope, pred vsiljivci pa jo \u0161\u010diti tudi globina 66 m in te\u017eko dostopen polo\u017eaj na odprtem morju. Edino oto\u0161ko naselje Premuda le\u017ei na severnem delu otoka in tu \u017eivi le 61 stalnih prebivalcev (popis 2011). Predlagamo privez v slikovitem pristani\u0161\u010du Krijal, v bli\u017eini katerega naletite na cerkvico Sv. Krijak in pokopali\u0161\u010de ter trgovinico, po par korakih pa ste \u017ee v eni izmed 2 restavracij, ki vabita z bogato kulinari\u010dno ponudbo – postregli vam bodo s sve\u017eimi ribami in dobrotami izpod peke ter seveda s kozar\u010dkom dobrega vina. Najstarej\u0161i pisni viri omembe otoka segajo v anti\u010dni \u010das, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem \u010dasu so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi dana\u0161nje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru \u017ee leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno \u017eupnik, ko je od\u0161el v svoje \u017eupni\u0161\u010de na Silbo, odnesel s seboj. Glagolja\u0161i so na otoku odigrali odlo\u010dilno kulturno in politi\u010dno vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom tur\u0161kih gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili oto\u0161ko stra\u017eo na dana\u0161njih pozicijah Stra\u017ee in \u0160intinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do za\u010detka 18. stol. (1714\u20131718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa \u0161e senjski gusarji. Novi prebivalci so za\u010deli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo pri\u0161li ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so be\u017eali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela \u017ee 322 prebivalcev. V dokumentu iz leta 1501 se prvi\u010d omenja ribi\u0161ka dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom I\u017eom okoli ribi\u0161kih po\u0161t. Z ribi\u0161tvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzro\u010dilo drugi ve\u010dji val preseljevanja. \u017de leta 1867 je otok dobil prvo osnovno \u0161olo, v 19. stol. pa tudi \u010ditalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil \u010das trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno te\u017eavne. Otok je do\u017eivel nov eksodus, gospodarsko sredi\u0161\u010de otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zarezala v \u017eivljenje preostanka oto\u0161kega \u017eivlja in ga \u0161e zmanj\u0161ala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribi\u0161ka zadruga. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Le nekaj \u200b\u200bmilj od otoka se iz prozornih voda dvigajo skale – oto\u010dki, imenovane Greben (Zapadni, Srednji, Ju\u017eni), ki so bele od apnenca in sive od li\u0161ajev. Medtem pa vas otok Silba pri\u010daka s svojimi \u0161tevilnimi zalivi in lepmi pe\u0161\u010denimi pla\u017eami. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Ob kraj\u0161em postanku si lahko ogledate delno ohranjen\u00a0obrambni stolp iz 16. stoletja.\u00a0Silba je bila sicer naseljena \u017ee v rimski dobi, takrat se je otok imenoval\u00a0Selbo. Od leta\u00a01091\u00a0je bil v\u00a0posesti\u00a0zadarskega\u00a0samostana\u00a0sv. Marije. V 15. stol. pride v posest\u00a0Bene\u010danov, ki pa so ga dali v zakup zadarskim\u00a0fevdalnim\u00a0dru\u017einam. V 17. in 18. stol. naselje Silba postane\u00a0mesto, poznano po dobrih\u00a0mornarjih. V drugi polovici 19....\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-03-31T14:41:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"708\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"10 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg\",\"width\":1200,\"height\":708},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/\",\"name\":\"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2022-03-31T14:41:35+00:00\",\"dateModified\":\"2022-03-31T14:41:35+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji\",\"datePublished\":\"2022-03-31T14:41:35+00:00\",\"dateModified\":\"2022-03-31T14:41:35+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage\"},\"wordCount\":3179,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg\",\"keywords\":[\"Hrva\\u0161ka\"],\"articleSection\":[\"Itinerarji\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog","og_description":"Jadranje po najbolj pristnem delu Hrva\u0161ke. Idealno za odklop in za spoznavanje stare du\u0161e Jadrana. Umirjeno jadranje med majhnimi otoki, osamljenimi zalivi in ribi\u0161kimi vasicami. Najlep\u0161i del hrva\u0161kega morja boste na\u0161li ravno tukaj, v Kvarnerju, pred Lo\u0161injem. Tu vas bodo pozdravile jate delfinov, ki so dejansko najve\u010dja kolonija na Jadranu in prosto plavajo med otoki, ki so le 100 milj oddaljeni od Trsta. Gre za pomemben del Hrva\u0161ke, ki je bil skozi stoletja zibelka pomorstva: ravno od tu so prihajale \u0161tevilne ladje in to je tudi dom mnogim pogumnim kapitanom in pomor\u0161\u010dakom, kot le \u0161e malokateri na svetu. \u010cakajo vas ribi\u0161ke vasice, zalivi z belimi kamen\u010dki in tu pa tam kak\u0161na “konoba”, torej tiste preproste in pristne gostilnice, kjer lahko jeste prakti\u010dno na vodi. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 U\u017eivajte v pogledu, kjer se medsebojno skladno prepletajo pasovi posuti s cerkvicami, ru\u0161evinami samostanov in svetilniki iz avstroogrske dobe, ki so narejeni iz belega istrskega kamna ter na drugi strani vinogradi, ki se terasasto spu\u0161\u010dajo proti morju, v zavetju zidkov, kjer mediteranska makija bo\u017ea zalive vse do morja. Tukaj vam predstavljamo predlog jadralnega kri\u017earjenja v Kvarnerju, kjer vas bo maestral (tukaj mu pravijo \u201cmaistro\u201d) zvesto spremljal na tem \u010darobnem popotovanju. 1. dan, Aci Marina Pomer – otok Unije, 20 milj Vkrcanje za to jadralsko izku\u0161njo bo kar v Medulinu, kjer se nahaja marina Aci Marina Pomer- skrita v zavetju \u0161irokega Medulinskega zaliva, ki ga na zahodu zapira rt Premontura, skrajni vrh Istre, in na vzhodu rt Marlera. Na premcu se po pribli\u017eno 20 miljah poka\u017ee otok Unije, ki ga posadki naznanja svetilnik iz 19. stoletja. Le-ta stoji med neskon\u010dnimi olj\u010dnimi nasadi in eno in edino vasjo, ki jo ozna\u010dujejo pastelne hi\u0161e s cveto\u010dimi pergolami pod gri\u010dem Kalk. Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem pre\u017eivljajo po\u010ditnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lo\u0161inj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 povr\u0161ine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni mno\u017ei\u010dnega turizma. Na otoku uradno \u017eivi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo \u0161tevilo \u0161e bistveno manj\u0161e. Vsi \u017eivijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju Lahko se zasdirate v zalivu Mara\u010dol na vzhodni obali otoka, ki je opremljen z bojami in je za\u0161\u010diten pred burjo, vendar pa je nedostopen, \u010de piha jugo. Zjutraj lahko tukaj sre\u010date lokalne ribi\u010de, ko se vra\u010dajo iz no\u010dnega ribolova s polnimi mre\u017eami rib, saj kot sami pravijo, je morje tako bogato z ribami, da ribe kar same ska\u010dejo v mre\u017ee. Lokalno nare\u010dje ka\u017ee znake razli\u010dnih menjav na otoku: od Bene\u010danov do Turkov, od Italije do Hrva\u0161ke. Poleg potapljanja v kristalno \u010distih vodah in son\u010denja lahko u\u017eivate v izletih na kopnem med samotnimi potkami, ki se vzpenjajo med hrasti in sredozemskim grmi\u010devjem proti vrhu hriba, kjer se nahaja majhna kapelica: popoln kraj za u\u017eivanje v soncu in v razgledu na o\u017eino med Cresom in Istro. 2. dan, otok Unije \u2013 Mali Lo\u0161inj, 7 milj S kratko plovbo 7 milj, ki poteka vzdol\u017e oto\u010dkov Vele Srakane in Male Srakane ter Suska, otoka z zlatim peskom. Tako prispete na Mali Lo\u0161inj – najbolj privla\u010dno mesto za privez na Lo\u0161inju, ki je leta 2019 zasedel prvo mesto na Guardianovi lestvici najbolj\u0161ih krajev za oddih po zaslugi podnebja, kulinarike in prijetnih wellness-ov, tradicije, ki sega v \u010das habsbur\u0161kih term. Tu je izredno pomembna pomorska tradicija, vendar pa tudi ladjedelni\u0161tvo, saj se ta kraj sredi 19. stoletja pona\u0161al s kar 150 jadrnicami in \u0161tirimi ladjedelnicami. Lokalna pomorska zgodovina se prepleta z zgodovino admirala Agostina Straulina (1914-2004), najve\u010djega italijanskega mornarja vseh \u010dasov, rojenega prav tukaj. Ravno svetilnik na rtu Kurila ozna\u010duje vhod v najbolj znano naravno pristani\u0161\u010de v zgornjem Jadranu, ki ga poleg \u0161tevilnih privezov obdaja enkratna parada hi\u0161, kavarn in restavracij iz devetnajstega stoletja. To je pokrajina, posejana z agavami in bugenvilijami, palmami, pomaran\u010dami in limonami, ki prav izpopolni pogled na morsko obalo. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Znamenitosti, ki privla\u010dijo turiste iz razli\u010dnih koncev sveta je ve\u010d, izpostaviti pa gre zagotovo muzej Apoksiomena, posve\u010den gr\u0161kemu bronastemu kipu \u0161portnika. Kip je na morskem dnu pri otoku Lo\u0161inju na globini 45 metrov na\u0161el turist iz Belgije leta 1997. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tiso\u010dletji. Di\u0161e\u010di oto\u0161ki vrt je \u0161e ena posebnost otoka, ki je vreden obiska. To je v bistvu drevesnica oto\u0161kih zdravilnih rastlin v Malem Lo\u0161inju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi u\u010dinki rastlin. V vrtu raste ve\u010d kot 350 vrst samoniklih di\u0161avnic, ki bogatijo lo\u0161injsko-cre\u0161ko oto\u010dje. Ve\u010d kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko di\u0161avnic. Iz vrta se razprostira \u010dudovit pogled na najlep\u0161e lo\u0161injske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V ve\u010dernih urah, natan\u010dneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo doma\u010de prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen oto\u0161ki suvenir kot npr. morska sol z za\u010dimbami, mirtin liker, di\u0161avni rastlinski liker \u201e Moj otok\u201d, di\u0161avne vre\u010dke, limonin liker, lo\u0161injski \u010daj in druge posebne artikle. 3. dan, Mali Lo\u0161inj \u2013 Veli Lo\u0161inj, 3 milje Tretji dan tega \u010dudovitega jadranja po Kvarnerju vas bo popeljal do kraja Veli Lo\u0161inj, ki je kljub svojemu imenu manj\u0161i od Malega Lo\u0161inja in obsega le nekaj ribi\u0161kih ko\u010d in \u017eupnijsko cerkev Sv. Antona Pu\u0161\u010davnika. Zna\u010dilnost Velega Lo\u0161inja so predvsem vrtovi in \u200b\u200bnotranji parki v razko\u0161nih vilah nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode. Do vrtov se dostopa skozi “portune” – tipi\u010dna kovana vrata: v teh vrtovih raste preko 80 vrst aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d, ki so jih v Veli Lo\u0161inj prinesli mornarji, ko so se vra\u010dali iz njihovih potovanj. Veli Lo\u0161inj je leta 2008 dobil tudi nagrado Modri cvet za najbolj urejeno mesto na obmo\u010dju Jadrana. V neposredni bli\u017eini Velega Lo\u0161inja le\u017ei malo ribi\u0161ko pristani\u0161\u010de Rovenska, ki privablja pozornost s svojo prekrasno pla\u017eo, ribi\u0161kim ambientom, tradicijo ljudi, ki so svoje \u017eivljenje posvetili morju in neposrednemu dotiku z naravo. \u010ce \u017eelite u\u017eivati \u200b\u200bv miru, se lahko zasidrate pred oto\u010dkom Oruda, ki se nahaja pred Velim Lo\u0161injem. Na tem obmo\u010dju \u017eivi zelo velika kolonija delfinov, ki jih je zlahka opaziti med postanki ali med pre\u010dkanjem tega morskega odseka. 4. dan Veli Lo\u0161inj\u00a0 \u2013 Ilovik, 8 milj Dvignite sidro in zaplujte proti jugu. Po kratki plovbi boste prispeli na otok Ilovik, ki je prvotno imel ime Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Obala je dostopna z vseh strani in je zelo raz\u010dlenjena s \u0161tevilnimi zalivi in \u200b\u200bzalivi. Pristanek v edinem pristani\u0161\u010du je mo\u017een le za plovila z ugrezom manj kot 2 metra. Lahko pa se zasidrate tik pred pristani\u0161\u010dem in uporabite gumenjak za izkrcanje. Celotno morsko dno okoli otoka je pravzaprav pe\u0161\u010deno z globino pribli\u017eno 10 metrov in prekrito s pozejdonko. Najve\u010dji zaliv s pe\u0161\u010deno pla\u017eo je Par\u017eine na jugovzhodni strani otoka. Morje okoli otoka je tudi precej bogato z ribami in s kakovostno modro in belo ribo. Na celini vas bodo pri\u010dakale razli\u010dne ribje restavracije z oradami, lignji, brancini in v\u010dasih jastogi. Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hi\u0161e cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifi\u010dnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa. Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega polo\u017eaja se Ilovi\u0161ki kanal \u017ee od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo sledi razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. Najstarej\u0161e sledi naselij so od ilirskih plemen Liburnov. Otoki so bogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmati\u010dne primere, sarkofag, v bli\u017eini je tudi podmorsko arheolo\u0161ko najdbi\u0161\u010de. Zidovi, ki so danes okrog pokopali\u0161\u010da, so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0   5. dan, Ilovik – Premuda – Pag, 25 milj Z ugodnim vetrom vas \u010daka do naslednjega cilja (otok Premuda) le ura plovbe. Gre za\u00a0otok\u00a0z\u00a0istoimenskim naseljem\u00a0v\u00a0Zadarskem\u00a0arhipelagu. Le\u017ei jugovzhodno od\u00a0Silbe, od katere ga deli\u00a0Silbanski kanal\u00a0in severozahodno od\u00a0\u0160karde\u00a0v srednji\u00a0Dalmaciji. Otok s povr\u0161ino 8,66 km\u00b2 ima obalo dolgo\u00a025,731 km. Najvi\u0161ji\u00a0vrh\u00a0na otoku je 88\u00a0mnm\u00a0visoki\u00a0Vrh. Na Premudi je le nekaj izvirov teko\u010de vode (v\u00a0zalivu\u00a0Loza), druga\u010de pa otok nima vodnih virov. Pokrit je z\u00a0makijo\u00a0in\u00a0borovim\u00a0gozdom. \u0160tevilni zalivi, najve\u010dja med njimi\u00a0Premuda\u00a0in\u00a0Zaporat\u00a0na jugovzhodni\u00a0obali\u00a0otoka, nudijo dobra zakloni\u0161\u010da\u00a0jadrnicam\u00a0in manj\u0161im\u00a0ladjam\u00a0pred\u00a0burjo. Premuda je tako atraktivna destinacija za \u0161tevilne aktivnosti v vodnih \u0161portih, predvsem\u00a0potapljanju, \u00a0kajti v bli\u017eini se nahaja znana \u00bbmorska \u0161pilja\u00ab, t.i. Katedrala. Najte\u017eje dosegljiva pa je najve\u010dja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navti\u010dnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena po\u0161ast ni odprta za turisti\u010dne potope, pred vsiljivci pa jo \u0161\u010diti tudi globina 66 m in te\u017eko dostopen polo\u017eaj na odprtem morju. Edino oto\u0161ko naselje Premuda le\u017ei na severnem delu otoka in tu \u017eivi le 61 stalnih prebivalcev (popis 2011). Predlagamo privez v slikovitem pristani\u0161\u010du Krijal, v bli\u017eini katerega naletite na cerkvico Sv. Krijak in pokopali\u0161\u010de ter trgovinico, po par korakih pa ste \u017ee v eni izmed 2 restavracij, ki vabita z bogato kulinari\u010dno ponudbo – postregli vam bodo s sve\u017eimi ribami in dobrotami izpod peke ter seveda s kozar\u010dkom dobrega vina. Najstarej\u0161i pisni viri omembe otoka segajo v anti\u010dni \u010das, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem \u010dasu so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi dana\u0161nje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru \u017ee leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno \u017eupnik, ko je od\u0161el v svoje \u017eupni\u0161\u010de na Silbo, odnesel s seboj. Glagolja\u0161i so na otoku odigrali odlo\u010dilno kulturno in politi\u010dno vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom tur\u0161kih gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili oto\u0161ko stra\u017eo na dana\u0161njih pozicijah Stra\u017ee in \u0160intinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do za\u010detka 18. stol. (1714\u20131718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa \u0161e senjski gusarji. Novi prebivalci so za\u010deli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo pri\u0161li ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so be\u017eali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela \u017ee 322 prebivalcev. V dokumentu iz leta 1501 se prvi\u010d omenja ribi\u0161ka dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom I\u017eom okoli ribi\u0161kih po\u0161t. Z ribi\u0161tvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzro\u010dilo drugi ve\u010dji val preseljevanja. \u017de leta 1867 je otok dobil prvo osnovno \u0161olo, v 19. stol. pa tudi \u010ditalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil \u010das trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno te\u017eavne. Otok je do\u017eivel nov eksodus, gospodarsko sredi\u0161\u010de otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je mo\u010dno zarezala v \u017eivljenje preostanka oto\u0161kega \u017eivlja in ga \u0161e zmanj\u0161ala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribi\u0161ka zadruga. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovila v Kvarnerju\u00a0 Le nekaj \u200b\u200bmilj od otoka se iz prozornih voda dvigajo skale – oto\u010dki, imenovane Greben (Zapadni, Srednji, Ju\u017eni), ki so bele od apnenca in sive od li\u0161ajev. Medtem pa vas otok Silba pri\u010daka s svojimi \u0161tevilnimi zalivi in lepmi pe\u0161\u010denimi pla\u017eami. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Loji\u0161\u010de in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotori\u0161\u0107e, Draga in drugi. Ob kraj\u0161em postanku si lahko ogledate delno ohranjen\u00a0obrambni stolp iz 16. stoletja.\u00a0Silba je bila sicer naseljena \u017ee v rimski dobi, takrat se je otok imenoval\u00a0Selbo. Od leta\u00a01091\u00a0je bil v\u00a0posesti\u00a0zadarskega\u00a0samostana\u00a0sv. Marije. V 15. stol. pride v posest\u00a0Bene\u010danov, ki pa so ga dali v zakup zadarskim\u00a0fevdalnim\u00a0dru\u017einam. V 17. in 18. stol. naselje Silba postane\u00a0mesto, poznano po dobrih\u00a0mornarjih. V drugi polovici 19....","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2022-03-31T14:41:35+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":708,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"10 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg","width":1200,"height":708},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/","name":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage"},"datePublished":"2022-03-31T14:41:35+00:00","dateModified":"2022-03-31T14:41:35+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Zahodni Kvarner: plovba po modrem morju in med starodavnimi kraji","datePublished":"2022-03-31T14:41:35+00:00","dateModified":"2022-03-31T14:41:35+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#webpage"},"wordCount":3179,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/01-QUARNARO.jpg","keywords":["Hrva\u0161ka"],"articleSection":["Itinerarji"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/zahodni-kvarner-plovba-po-modrem-morju-in-med-starodavnimi-kraji\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15241"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15241"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15241\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":15538,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15241\/revisions\/15538"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/14877"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15241"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15241"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15241"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}