{"id":19405,"date":"2022-11-18T16:05:26","date_gmt":"2022-11-18T15:05:26","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=19405"},"modified":"2022-11-18T16:05:26","modified_gmt":"2022-11-18T15:05:26","slug":"ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/","title":{"rendered":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih"},"content":{"rendered":"

Velik, bogat in \u010daroben otok – to je Sicilija. Vendar Sicilija ni le en sam otok, k njej sodijo \u0161e manj\u0161i otoki, oddaljene de\u017eele v istem morju, ki si delijo isto preteklost in starodavne tradicije mati\u010dnega otoka. Danes bolj kot kdajkoli prej, se otoki vra\u010dajo k svoji pravi identiteti. \u017de zgolj njihova imena neustavljivo privla\u010dijo ljubitelje jadranja in jim obljubljajo nepozabne po\u010ditnice. Na severovzhodu so Eolski otoki, prvinski, a blizu celine; in nato Egadi na severozahodu, de\u017eela <\/span>v \u010dudovitem naravnem okolju sredozemskih barv<\/span>; in potem spet \u010dudoviti Pelagijski otoki, skrajni in samotni, ki se nahajajo na jugozahodu, na najju\u017enej\u0161i to\u010dki Italije. \u00a0\u00a0 \u00a0 <\/span>Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji<\/a><\/p>\n

Vsi so drobci zemlje, skal in obzorij, a kljub temu, da so le korak stran od sicilijanske obale, nanje vplivajo tudi drugi kraji, predvsem Afrika, ki semkaj prina\u0161a svoje vonjave in toplo ozra\u010dje, a \u017eal tudi onesna\u017eenje. Nekateri od teh otokov so prepojeni s prastarimi miti, drugi nosijo s seboj \u0161e nerazre\u0161ene skrivnosti. Manj\u0161i otoki Sicilije ponujajo modrino morja, ki kopa njihove o\u010darljive zalive, samotne in skoraj nedostopne uvale ter pla\u017ee, ki jih te\u017eko ne bi ozna\u010dili za najlep\u0161e v celotnem Sredozemlju. Tistim, ki jih obi\u0161\u010dejo med jadranjem, ponujajo del\u010dke \u017eivljenja, ki te\u010de v \u010disto svojem, po\u010dasnem ritmu in divjo naravo, pa tudi starodavne obrede in mo\u010dne okuse gastronomije, ki navdu\u0161uje gurmane z vsega sveta. Lahko so to kapre iz Pantellerie ali tuna iz Favignane, kozarec odli\u010dnega vina (Passito, Zibibbo Malvasia), sve\u017e kanolo ali barvni marcipan. Vsak manj\u0161i otok Sicilije je edinstven na svoj na\u010din in odkrivanje enega za drugim med jadranjem bogati du\u0161o in telo.<\/span><\/p>\n

Preberi tudi: Jadranje na Siciliji: od rta Capo San Vito do mesta Milazzo<\/a><\/p>\n

\"Isole<\/p>\n

Otok Vulcano, energija ognja\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Ko dose\u017eete otok Vulcano, se zdi, kot da ste pristali v drugem svetu. Deluje morda res nerealno, kot primitivni planet, ki ga obvladuje ogenj in oblikuje mit. Vulcano je raj geotermalne energije in povsod spro\u0161\u010da svojo vulkansko naravo. Vulcano (sicilijansko: Vurcanu) je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, pribli\u017eno 25 km severno od Sicilije in je na najju\u017enej\u0161em koncu sedmih Eolskih otokov. Otok ima povr\u0161ino 21 km\u00b2, dvigne se na 501 m nadmorske vi\u0161ine in vsebuje ve\u010d vulkanskih kalder, vklju\u010dno z enim od \u0161tirih delujo\u010dih vulkanov v Italiji, ki niso podmorski.\u00a0<\/span>Na severu otoka je oto\u010dek Vulcanello (123 m), ki je z Vulcanom povezan z zemeljsko o\u017eino, ki jo v slabem vremenu lahko poplavi. Iz morja se je pojavil med izbruhom leta 183 pred na\u0161im \u0161tetjem kot lo\u010den oto\u010dek. Od takrat do leta 1550 so se pojavili ob\u010dasni izbruhi iz treh sto\u017ecev tako z nanosi piroklasti\u010dnega toka kot z lavami, pri \u010demer je zadnji izbruh ustvaril ozek predel, ki ga je povezal z Vulcanom.<\/p>\n

Ni naklju\u010dje, da so ga stari Grki imeli za zasebno livarno boga Hefajsta (v gr\u0161ki mitologiji bog ognja in kova\u0161tva; sin Zevsa in Here, Afroditin mo\u017e). Podobno so Rimljani verjeli, da je bil Vulcano dimnik delavnice njihovega boga\u00a0Vulkana, zato so otok poimenovali po njem. Po rimskih mitih je otok zrasel zaradi njegovega rednega \u010di\u0161\u010denja \u017elindre in pepela iz njegove kova\u010dnice. Pojasnili so tudi, da so bili potresi, ki so bili pred eksplozijami pepela ali so jih spremljali, posledica tega, da je Vulkan izdeloval oro\u017eje za svojega boga\u00a0Marsa za vojsko.\u00a0<\/span><\/p>\n

Skozi stoletja so nenehni izbruhi oblikovali izjemno pokrajino, ki ponuja neverjetno sugestivne poglede, tu izstopa pokrajina imenovana “la colata di ossidiana delle Pietre Cotte”, strjena sled lave, ki <\/span>se \u0161iri vzdol\u017e SZ boka vulkana blizu dveh kraterjev proti mestu Vulcano Porto<\/span>. Obstaja pa \u0161e veliko drugih posebnosti, ki presenetijo obiskovalca: oster vonj po \u017eveplu, modrina morja, ki se sveti v \u010drni skali, wellness kopeli v naravnih jezerih otoka. \u0160tevilne koristi za telo in duha ter prav posebna energija, ki ostane prilepljena na vas, tudi ko \u017ee odidete.<\/span><\/p>\n

\"Isole<\/p>\n

Favignana, fantazija narave<\/strong><\/h2>\n

\u010ceprav majhen, gre za dejansko najve\u010dji otok v arhipelagu Egadi, poleg zahodne obale Sicilije, le<\/span> 7 km oddaljena od obale. Otok je dolg 9 km in \u0161irok 4,3 km, s skupno povr\u0161ino 19 km\u00b2. Delno je to hribovit otok z najvi\u0161jim vrhom 302 m in dvema dolinama, Piano na vzhodu in Bosco na zahodu. Upravno sredi\u0161\u010de celotnega arhipelaga se nahaja na otoku, ki je ena upravna enota ob\u010dine Favignana. Otok je bil<\/span> znan \u017ee v antiki, ko je bila to mo\u010dna trdnjava Kartagine. Favignana je bila naseljen \u017ee od neolitika, kar dokazujejo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe, najdene v jamah Montagne Grande.<\/span><\/p>\n

Presenetljiva in neokrnjena narava ter dolgotrajno delo \u010dloveka, da jo je ukrotil in \u017eivel z njo v so\u017eitju. To so zna\u010dilnosti, ki presenetijo tiste, ki pristanejo na otoku Favignana, le nekaj milj oddaljenem od mest Trapani in Marsala, a tako oddaljenem v smislu pojmovanja \u010dasa. To je de\u017eela, polna sledi preteklosti, prve segajo v paleolitik, predvsem pa z identiteto, ki je v celoti povezana s kamnino. Favignana ne bi bila enaka brez svojih kamnolomov kalkarenita, ki jih je \u010dlovek skozi leta oblikoval in naredil to ozemlje edinstveno: sugestivne oblike, skoraj “kamniti vrtovi”, ki jih bo\u017ea morska voda. In potem je tu tradicija ribolova tun, ki je tukaj \u017ee prava umetnost. <\/span><\/p>\n

Morje, ki pripada naravnemu rezervatu Egadi in pravi raj, ki o\u010dara ribi\u010de in ljubitelje potapljanja. Med najbolj znanimi pla\u017eami je legendarna Cala Rossa: nebe\u0161ko modro morje obdaja veli\u010dastne bele \u0161ope kamnin, drobni bel pesek in kristalno \u010dista voda ter majhne pe\u010dine zagotavljajo \u010dudovito in enkratno kopanje.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji<\/a><\/p>\n

\"Isole<\/p>\n

Pantelleria, mo\u010d samote<\/strong><\/h2>\n

Danes Pantelleria, sicilijanska Pantiddir\u00eca in anti\u010dna Cossyra – to je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, ki le\u017ei 100 km jugozahodno od Sicilije in samo 60 km severovzhodno od tunizijske obale, ki jo je ob lepih dnevih mo\u017eno videti s prostim o\u010desom. Pantelleria je tudi ime mesteca in ob\u010dine na otoku, ki je administrativno vklju\u010dena v provinco Trapani in regijo Sicilija. Na otoku \u017eivi 7.664 prebivalcev (2011), prete\u017eno v treh naseljih Pantelleria, Khamma in Scauri, ter po celotnem otoku v tipi\u010dnih hi\u0161ah imenovanih damussi (starodavne pode\u017eelske hi\u0161e, zgrajene iz lokalnega kamna z belimi kupolami. Mnoge so spremenjene v \u010dudovite namestitvene objekte, kot nala\u0161\u010d za preno\u010devanje v stilu Pantellerije).<\/span><\/p>\n

Otok Pantelleria je\u00a0vulkanskega\u00a0izvora\u00a0ovalne\u00a0oblike, podolgovat v smeri severozahod-jugovzhod\u00a0dol\u017eine\u00a013,7\u00a0km in najve\u010dje\u00a0\u0161irine\u00a08\u00a0km. Skupna povr\u0161ina otoka je 83\u00a0km2<\/sup>, najvi\u0161ji vrh otoka se imenuje Montagna Grande in je visok 836 m. Zadnji izbruh vulkana so zabele\u017eili leta 1891, na otoku pa se \u0161e vedno dogajajo vulkanske aktivnosti, kjer posledi\u010dno nastajajo gejzirji vodne pare od 100 stopinj in kraji, kjer se iz zemlje dvigajo \u017eveplene pare (fumarole<\/a>)<\/span>. Obstajajo tudi \u0161tevilni termalni vrelci, ki vsebujejo\u00a0silicij\u00a0in\u00a0natrijev karbonat. Kljub vsemu je na otoku problem s\u00a0pitno vodo\u00a0in\u00a0prebivalci\u00a0uporabljajo de\u017eevnico. Na otoku je veliko depresij, kot ostankov nekdanjih\u00a0kraterjev in se danes intenzivno obdelujejo.<\/p>\n

Otok je bil naseljen \u017ee v\u00a0neolitiku s prebivalci, katerih poreklo \u0161e danes ni znano, domnevno Iberijskega ali ibero-ligurskega porekla. Iz tega \u010dasa so na\u0161li \u0161tevilne\u00a0arheolo\u0161ke\u00a0artefakte, najve\u010d\u00a0keramiko\u00a0v\u00a0vasi\u00a0Murcia. Na otoku je nekaj\u00a0megalitskih\u00a0gradenj, imenovanih\u00a0sesi, elipsaste oblike, za katere se ne ve, \u010demu so bile namenjene. Verjetno so to bili\u00a0nagrobni spomeniki\u00a0ali\u00a0grobnice (po obliki so podobni nuragijem iz Sardinije, samo manj\u0161i). Pantelleria je naseljena \u017ee okoli 35.000 let, in je zaradi svoje lege in strate\u0161kega pomena v o\u017eini med Tunizijo in Italijo\u00a0ves \u010das predmet osvajanj in\u00a0vojskovanj. Tekom let so ga osvajali\u00a0Karta\u017eani,\u00a0Rimljani,\u00a0Vandali,\u00a0Bizantinci,\u00a0Arabci,\u00a0Normani\u00a0in\u00a0Turki.\u00a0 Okoli leta 700 so otok zavzeli Arabci in ga poimenovali\u00a0Bin tal-Riyah (H\u010di vetrov) – ime, ki se otoka dr\u017ei \u0161e danes. V \u010dasu\u00a0Druge svetovne vojne\u00a0je zaradi izrednega strate\u0161kega pomena otoka, kot za\u0161\u010dite plovnih poti do\u00a0Afrike,\u00a0Benito Mussolini\u00a0oja\u010dal oto\u0161ke voja\u0161ke utrdbe. V na\u010drtih\u00a0zaveznikov\u00a0za izkrcanje na Sicilijo, je otok zaradi svoje lege imel pomembno vlogo. V \u010dasu med 18. majem in 11. junijem 1943 so zavezniki na otok vrgli okoli 6200\u00a0ton\u00a0bomb, s \u010dimer so dosegli vdajo italijanskih enot na otoku.<\/p>\n

Zadnjih ve\u010d 10 let pa je otok tar\u010da ladij z afri\u0161kimi migranti, ki prihajajo na otok s starimi razpadajo\u010dimi ladjami.<\/p>\n

Pantelleria je znana tudi po svojih sladkih vinih, mu\u0161katu Pantelleria in mu\u0161katu Passito de Pantelleria. Obe sorti vina pridelujejo iz lokalne sorte vinske trte imenovane Zibibbo. 24. novembra 2014 je UNESCO uvrstil v svoj seznam nematerialne svetovne dedi\u0161\u010dine “tradicionalno vinogradni\u0161ko prakso kultiviranja vinske trte v rogovilah na Pantellerii”. Le-ta se prena\u0161a iz generacije na generacijo vinogradnikov in kmetovalcev. Okoli 5.000 oseb ima v lasti zemlji\u0161\u010da, na katerih na poseben na\u010din vzgajajo nizko rezano vinsko trto. Tehnika vzgoje je razdeljena na ve\u010d faz. Najprej se izravna teren, kjer se bo vzgajala vinska trta. V zemlji\u0161\u010du se izkopljejo vdolbine, v katera se posadi vinska trta. Glavno korenino trsa se potem pazljivo pore\u017ee na \u0161est poganjkov, ki tvorijo radialni grm. Vdolbine se neprenehoma preurejajo, da se lahko zagotovi pravilna rast rastline v oto\u0161ki mikroklimi.<\/p>\n

Otok Pantelleria je nastal kot del potopljenega vulkana, zato je njegova sugestivna pokrajina, vklesana v kamne lave. Potem pa je tu \u0161e morje, morje Pantellerie, ki ga je treba do\u017eiveti v zalivih kamen\u010dkov in peska, temnih kot obsidian (vulkansko steklo), v skritih zalivih, ki se potopijo v smaragdno morje. <\/span><\/p>\n

Bue Marino je najbolj znana pla\u017ea na otoku; za alternativno do\u017eivetje pa se zasidrajte v Cala Gadirju – zalivu, kjer se lahko okopate v morju ali potopite v toplo vodo bli\u017enjih naravnih bazenov, izkopanih neposredno v skalo.<\/span><\/p>\n

\"Isole<\/p>\n

Lampedusa, filozofija gostoljubja<\/strong><\/h2>\n

Lampedusa je biser Pelagijskega oto\u010dja in tudi njegov najve\u010dji otok s povr\u0161ino 20,2 km\u00b2 (dolg je okoli 9 km, njegova \u0161irina pa je do 3 km); hkrati je eden najju\u017enej\u0161ih italijanskih otokov, skoraj naravni most med Evropo in Afriko, sicer od Sicilije oddaljen kar 200 km. <\/span>Ta strate\u0161ka lega je dolo\u010dila njegovo poklicanost za gostoljubje. <\/span>Lamp<\/span>edusa vklju\u010duje \u0161e oto\u010dka Linosa in Lampione. Najvi\u0161ji vrh Monte Alberto Sole\u00a0dose\u017ee vi\u0161ino 133\u00a0mnm.\u00a0<\/span><\/p>\n

Medtem pa so ostalo naredili prebivalci otoka, tako zelo, da so si prislu\u017eili zlato medaljo za dr\u017eavljansko hrabrost. V o\u010deh sveta je Lampedusa simbol solidarnosti in virtuoznosti, de\u017eela, ki izstopa tudi po za\u0161\u010diti in okrevanju velikih morskih \u017eelv Caretta Caretta, zna\u010dilnih za Sredozemlje, ki si izberejo ravno njene pla\u017ee za odlaganje jaj\u010dec. <\/span><\/p>\n

Hvalnica naravi je veli\u010dastna “Spiaggia dei Conigli”, na istoimenskem oto\u010dku, jeziku zlatega peska, z neverjetno turkiznim morjem, idealnim za sprostitev, plavanje in odklop od ostalega sveta. Potem je tu \u0161e morje na rtu Punta Parrino, spektakel zaradi morskega dna, polnega \u017eivljenja, pravi raj za potaplja\u010de. To je otok z nerodovitno pokrajino in barvami, ki spominjajo na Afriko, de\u017eelo, ki slavi lepoto narave in umetnost sre\u010danja. <\/span><\/p>\n

Od za\u010detka 21. stoletja je \u017eal Lampedusa znana kot glavno pribe\u017eali\u0161\u010de afri\u0161kih ekonomskih in politi\u010dnih beguncev\u00a0na poti v\u00a0Evropsko unijo in ji nemalkodo pravi “rajski otok obupa”. \u0160tevilni \u010dolni z begunci izplujejo iz\u00a0Libije, Lampedusa pa je del kopnega Evropske unije, ki le\u017ei najbli\u017eje obali te severnoafri\u0161ke dr\u017eave.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji<\/a><\/p>\n

Skratka, manj\u0161i otoki Sicilije so nelo\u010dljivo povezani z zgodovino in geografijo mati\u010dne de\u017eele. Arhipelagi, skale in morski skladi so si med seboj razli\u010dni in tistim, ki jih dose\u017eejo z jadri, zagotovo ponudijo zelo mo\u010dna \u010dustva in nepozabne panorame.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velik, bogat in \u010daroben otok – to je Sicilija. Vendar Sicilija ni le en sam otok, k njej sodijo \u0161e manj\u0161i otoki, oddaljene de\u017eele v istem morju, ki si delijo isto preteklost in starodavne tradicije mati\u010dnega otoka. Danes bolj kot kdajkoli prej, se otoki vra\u010dajo k svoji pravi identiteti. \u017de zgolj njihova imena neustavljivo privla\u010dijo ljubitelje jadranja in jim obljubljajo nepozabne po\u010ditnice. Na severovzhodu so Eolski otoki, prvinski, a blizu celine; in nato Egadi na severozahodu, de\u017eela v \u010dudovitem naravnem okolju sredozemskih barv; in potem spet \u010dudoviti Pelagijski otoki, skrajni in samotni, ki se nahajajo na jugozahodu, na najju\u017enej\u0161i to\u010dki Italije. \u00a0\u00a0 \u00a0 Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Vsi so drobci zemlje, skal in obzorij, a kljub temu, da so le korak stran od sicilijanske obale, nanje vplivajo tudi drugi kraji, predvsem Afrika, ki semkaj prina\u0161a svoje vonjave in toplo ozra\u010dje, a \u017eal tudi onesna\u017eenje. Nekateri od teh otokov so prepojeni s prastarimi miti, drugi nosijo s seboj \u0161e nerazre\u0161ene skrivnosti. Manj\u0161i otoki Sicilije ponujajo modrino morja, ki kopa njihove o\u010darljive zalive, samotne in skoraj nedostopne uvale ter pla\u017ee, ki jih te\u017eko ne bi ozna\u010dili za najlep\u0161e v celotnem Sredozemlju. Tistim, ki jih obi\u0161\u010dejo med jadranjem, ponujajo del\u010dke \u017eivljenja, ki te\u010de v \u010disto svojem, po\u010dasnem ritmu in divjo naravo, pa tudi starodavne obrede in mo\u010dne okuse gastronomije, ki navdu\u0161uje gurmane z vsega sveta. Lahko so to kapre iz Pantellerie ali tuna iz Favignane, kozarec odli\u010dnega vina (Passito, Zibibbo Malvasia), sve\u017e kanolo ali barvni marcipan. Vsak manj\u0161i otok Sicilije je edinstven na svoj na\u010din in odkrivanje enega za drugim med jadranjem bogati du\u0161o in telo. Preberi tudi: Jadranje na Siciliji: od rta Capo San Vito do mesta Milazzo Otok Vulcano, energija ognja\u00a0 Ko dose\u017eete otok Vulcano, se zdi, kot da ste pristali v drugem svetu. Deluje morda res nerealno, kot primitivni planet, ki ga obvladuje ogenj in oblikuje mit. Vulcano je raj geotermalne energije in povsod spro\u0161\u010da svojo vulkansko naravo. Vulcano (sicilijansko: Vurcanu) je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, pribli\u017eno 25 km severno od Sicilije in je na najju\u017enej\u0161em koncu sedmih Eolskih otokov. Otok ima povr\u0161ino 21 km\u00b2, dvigne se na 501 m nadmorske vi\u0161ine in vsebuje ve\u010d vulkanskih kalder, vklju\u010dno z enim od \u0161tirih delujo\u010dih vulkanov v Italiji, ki niso podmorski.\u00a0Na severu otoka je oto\u010dek Vulcanello (123 m), ki je z Vulcanom povezan z zemeljsko o\u017eino, ki jo v slabem vremenu lahko poplavi. Iz morja se je pojavil med izbruhom leta 183 pred na\u0161im \u0161tetjem kot lo\u010den oto\u010dek. Od takrat do leta 1550 so se pojavili ob\u010dasni izbruhi iz treh sto\u017ecev tako z nanosi piroklasti\u010dnega toka kot z lavami, pri \u010demer je zadnji izbruh ustvaril ozek predel, ki ga je povezal z Vulcanom. Ni naklju\u010dje, da so ga stari Grki imeli za zasebno livarno boga Hefajsta (v gr\u0161ki mitologiji bog ognja in kova\u0161tva; sin Zevsa in Here, Afroditin mo\u017e). Podobno so Rimljani verjeli, da je bil Vulcano dimnik delavnice njihovega boga\u00a0Vulkana, zato so otok poimenovali po njem. Po rimskih mitih je otok zrasel zaradi njegovega rednega \u010di\u0161\u010denja \u017elindre in pepela iz njegove kova\u010dnice. Pojasnili so tudi, da so bili potresi, ki so bili pred eksplozijami pepela ali so jih spremljali, posledica tega, da je Vulkan izdeloval oro\u017eje za svojega boga\u00a0Marsa za vojsko.\u00a0 Skozi stoletja so nenehni izbruhi oblikovali izjemno pokrajino, ki ponuja neverjetno sugestivne poglede, tu izstopa pokrajina imenovana “la colata di ossidiana delle Pietre Cotte”, strjena sled lave, ki se \u0161iri vzdol\u017e SZ boka vulkana blizu dveh kraterjev proti mestu Vulcano Porto. Obstaja pa \u0161e veliko drugih posebnosti, ki presenetijo obiskovalca: oster vonj po \u017eveplu, modrina morja, ki se sveti v \u010drni skali, wellness kopeli v naravnih jezerih otoka. \u0160tevilne koristi za telo in duha ter prav posebna energija, ki ostane prilepljena na vas, tudi ko \u017ee odidete. Favignana, fantazija narave \u010ceprav majhen, gre za dejansko najve\u010dji otok v arhipelagu Egadi, poleg zahodne obale Sicilije, le 7 km oddaljena od obale. Otok je dolg 9 km in \u0161irok 4,3 km, s skupno povr\u0161ino 19 km\u00b2. Delno je to hribovit otok z najvi\u0161jim vrhom 302 m in dvema dolinama, Piano na vzhodu in Bosco na zahodu. Upravno sredi\u0161\u010de celotnega arhipelaga se nahaja na otoku, ki je ena upravna enota ob\u010dine Favignana. Otok je bil znan \u017ee v antiki, ko je bila to mo\u010dna trdnjava Kartagine. Favignana je bila naseljen \u017ee od neolitika, kar dokazujejo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe, najdene v jamah Montagne Grande. Presenetljiva in neokrnjena narava ter dolgotrajno delo \u010dloveka, da jo je ukrotil in \u017eivel z njo v so\u017eitju. To so zna\u010dilnosti, ki presenetijo tiste, ki pristanejo na otoku Favignana, le nekaj milj oddaljenem od mest Trapani in Marsala, a tako oddaljenem v smislu pojmovanja \u010dasa. To je de\u017eela, polna sledi preteklosti, prve segajo v paleolitik, predvsem pa z identiteto, ki je v celoti povezana s kamnino. Favignana ne bi bila enaka brez svojih kamnolomov kalkarenita, ki jih je \u010dlovek skozi leta oblikoval in naredil to ozemlje edinstveno: sugestivne oblike, skoraj “kamniti vrtovi”, ki jih bo\u017ea morska voda. In potem je tu tradicija ribolova tun, ki je tukaj \u017ee prava umetnost. Morje, ki pripada naravnemu rezervatu Egadi in pravi raj, ki o\u010dara ribi\u010de in ljubitelje potapljanja. Med najbolj znanimi pla\u017eami je legendarna Cala Rossa: nebe\u0161ko modro morje obdaja veli\u010dastne bele \u0161ope kamnin, drobni bel pesek in kristalno \u010dista voda ter majhne pe\u010dine zagotavljajo \u010dudovito in enkratno kopanje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Pantelleria, mo\u010d samote Danes Pantelleria, sicilijanska Pantiddir\u00eca in anti\u010dna Cossyra – to je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, ki le\u017ei 100 km jugozahodno od Sicilije in samo 60 km severovzhodno od tunizijske obale, ki jo je ob lepih dnevih mo\u017eno videti s prostim o\u010desom. Pantelleria je tudi ime mesteca in ob\u010dine na otoku, ki je administrativno vklju\u010dena v provinco Trapani in regijo Sicilija. Na otoku \u017eivi 7.664 prebivalcev (2011), prete\u017eno v treh naseljih Pantelleria, Khamma in Scauri, ter po celotnem otoku v tipi\u010dnih hi\u0161ah imenovanih damussi (starodavne pode\u017eelske hi\u0161e, zgrajene iz lokalnega kamna z belimi kupolami. Mnoge so spremenjene v \u010dudovite namestitvene objekte, kot nala\u0161\u010d za preno\u010devanje v stilu Pantellerije). Otok Pantelleria je\u00a0vulkanskega\u00a0izvora\u00a0ovalne\u00a0oblike, podolgovat v smeri severozahod-jugovzhod\u00a0dol\u017eine\u00a013,7\u00a0km in najve\u010dje\u00a0\u0161irine\u00a08\u00a0km. Skupna povr\u0161ina otoka je 83\u00a0km2, najvi\u0161ji vrh otoka se imenuje Montagna Grande in je visok 836 m. Zadnji izbruh vulkana so zabele\u017eili leta 1891, na otoku pa se \u0161e vedno dogajajo vulkanske aktivnosti, kjer posledi\u010dno nastajajo gejzirji vodne pare od 100 stopinj in kraji, kjer se iz zemlje dvigajo \u017eveplene pare (fumarole). Obstajajo tudi \u0161tevilni termalni vrelci, ki vsebujejo\u00a0silicij\u00a0in\u00a0natrijev karbonat. Kljub vsemu je na otoku problem s\u00a0pitno vodo\u00a0in\u00a0prebivalci\u00a0uporabljajo de\u017eevnico. Na otoku je veliko depresij, kot ostankov nekdanjih\u00a0kraterjev in se danes intenzivno obdelujejo. Otok je bil naseljen \u017ee v\u00a0neolitiku s prebivalci, katerih poreklo \u0161e danes ni znano, domnevno Iberijskega ali ibero-ligurskega porekla. Iz tega \u010dasa so na\u0161li \u0161tevilne\u00a0arheolo\u0161ke\u00a0artefakte, najve\u010d\u00a0keramiko\u00a0v\u00a0vasi\u00a0Murcia. Na otoku je nekaj\u00a0megalitskih\u00a0gradenj, imenovanih\u00a0sesi, elipsaste oblike, za katere se ne ve, \u010demu so bile namenjene. Verjetno so to bili\u00a0nagrobni spomeniki\u00a0ali\u00a0grobnice (po obliki so podobni nuragijem iz Sardinije, samo manj\u0161i). Pantelleria je naseljena \u017ee okoli 35.000 let, in je zaradi svoje lege in strate\u0161kega pomena v o\u017eini med Tunizijo in Italijo\u00a0ves \u010das predmet osvajanj in\u00a0vojskovanj. Tekom let so ga osvajali\u00a0Karta\u017eani,\u00a0Rimljani,\u00a0Vandali,\u00a0Bizantinci,\u00a0Arabci,\u00a0Normani\u00a0in\u00a0Turki.\u00a0 Okoli leta 700 so otok zavzeli Arabci in ga poimenovali\u00a0Bin tal-Riyah (H\u010di vetrov) – ime, ki se otoka dr\u017ei \u0161e danes. V \u010dasu\u00a0Druge svetovne vojne\u00a0je zaradi izrednega strate\u0161kega pomena otoka, kot za\u0161\u010dite plovnih poti do\u00a0Afrike,\u00a0Benito Mussolini\u00a0oja\u010dal oto\u0161ke voja\u0161ke utrdbe. V na\u010drtih\u00a0zaveznikov\u00a0za izkrcanje na Sicilijo, je otok zaradi svoje lege imel pomembno vlogo. V \u010dasu med 18. majem in 11. junijem 1943 so zavezniki na otok vrgli okoli 6200\u00a0ton\u00a0bomb, s \u010dimer so dosegli vdajo italijanskih enot na otoku. Zadnjih ve\u010d 10 let pa je otok tar\u010da ladij z afri\u0161kimi migranti, ki prihajajo na otok s starimi razpadajo\u010dimi ladjami. Pantelleria je znana tudi po svojih sladkih vinih, mu\u0161katu Pantelleria in mu\u0161katu Passito de Pantelleria. Obe sorti vina pridelujejo iz lokalne sorte vinske trte imenovane Zibibbo. 24. novembra 2014 je UNESCO uvrstil v svoj seznam nematerialne svetovne dedi\u0161\u010dine “tradicionalno vinogradni\u0161ko prakso kultiviranja vinske trte v rogovilah na Pantellerii”. Le-ta se prena\u0161a iz generacije na generacijo vinogradnikov in kmetovalcev. Okoli 5.000 oseb ima v lasti zemlji\u0161\u010da, na katerih na poseben na\u010din vzgajajo nizko rezano vinsko trto. Tehnika vzgoje je razdeljena na ve\u010d faz. Najprej se izravna teren, kjer se bo vzgajala vinska trta. V zemlji\u0161\u010du se izkopljejo vdolbine, v katera se posadi vinska trta. Glavno korenino trsa se potem pazljivo pore\u017ee na \u0161est poganjkov, ki tvorijo radialni grm. Vdolbine se neprenehoma preurejajo, da se lahko zagotovi pravilna rast rastline v oto\u0161ki mikroklimi. Otok Pantelleria je nastal kot del potopljenega vulkana, zato je njegova sugestivna pokrajina, vklesana v kamne lave. Potem pa je tu \u0161e morje, morje Pantellerie, ki ga je treba do\u017eiveti v zalivih kamen\u010dkov in peska, temnih kot obsidian (vulkansko steklo), v skritih zalivih, ki se potopijo v smaragdno morje. Bue Marino je najbolj znana pla\u017ea na otoku; za alternativno do\u017eivetje pa se zasidrajte v Cala Gadirju – zalivu, kjer se lahko okopate v morju ali potopite v toplo vodo bli\u017enjih naravnih bazenov, izkopanih neposredno v skalo. Lampedusa, filozofija gostoljubja Lampedusa je biser Pelagijskega oto\u010dja in tudi njegov najve\u010dji otok s povr\u0161ino 20,2 km\u00b2 (dolg je okoli 9 km, njegova \u0161irina pa je do 3 km); hkrati je eden najju\u017enej\u0161ih italijanskih otokov, skoraj naravni most med Evropo in Afriko, sicer od Sicilije oddaljen kar 200 km. Ta strate\u0161ka lega je dolo\u010dila njegovo poklicanost za gostoljubje. Lampedusa vklju\u010duje \u0161e oto\u010dka Linosa in Lampione. Najvi\u0161ji vrh Monte Alberto Sole\u00a0dose\u017ee vi\u0161ino 133\u00a0mnm.\u00a0 Medtem pa so ostalo naredili prebivalci otoka, tako zelo, da so si prislu\u017eili zlato medaljo za dr\u017eavljansko hrabrost. V o\u010deh sveta je Lampedusa simbol solidarnosti in virtuoznosti, de\u017eela, ki izstopa tudi po za\u0161\u010diti in okrevanju velikih morskih \u017eelv Caretta Caretta, zna\u010dilnih za Sredozemlje, ki si izberejo ravno njene pla\u017ee za odlaganje jaj\u010dec. Hvalnica naravi je veli\u010dastna “Spiaggia dei Conigli”, na istoimenskem oto\u010dku, jeziku zlatega peska, z neverjetno turkiznim morjem, idealnim za sprostitev, plavanje in odklop od ostalega sveta. Potem je tu \u0161e morje na rtu Punta Parrino, spektakel zaradi morskega dna, polnega \u017eivljenja, pravi raj za potaplja\u010de. To je otok z nerodovitno pokrajino in barvami, ki spominjajo na Afriko, de\u017eelo, ki slavi lepoto narave in umetnost sre\u010danja. Od za\u010detka 21. stoletja je \u017eal Lampedusa znana kot glavno pribe\u017eali\u0161\u010de afri\u0161kih ekonomskih in politi\u010dnih beguncev\u00a0na poti v\u00a0Evropsko unijo in ji nemalkodo pravi “rajski otok obupa”. \u0160tevilni \u010dolni z begunci izplujejo iz\u00a0Libije, Lampedusa pa je del kopnega Evropske unije, ki le\u017ei najbli\u017eje obali te severnoafri\u0161ke dr\u017eave. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Skratka, manj\u0161i otoki Sicilije so nelo\u010dljivo povezani z zgodovino in geografijo mati\u010dne de\u017eele. Arhipelagi, skale in morski skladi so si med seboj razli\u010dni in tistim, ki jih dose\u017eejo z jadri, zagotovo ponudijo zelo mo\u010dna \u010dustva in nepozabne panorame.<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":16313,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[84],"tags":[124,137],"yoast_head":"\nPonovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Velik, bogat in \u010daroben otok – to je Sicilija. Vendar Sicilija ni le en sam otok, k njej sodijo \u0161e manj\u0161i otoki, oddaljene de\u017eele v istem morju, ki si delijo isto preteklost in starodavne tradicije mati\u010dnega otoka. Danes bolj kot kdajkoli prej, se otoki vra\u010dajo k svoji pravi identiteti. \u017de zgolj njihova imena neustavljivo privla\u010dijo ljubitelje jadranja in jim obljubljajo nepozabne po\u010ditnice. Na severovzhodu so Eolski otoki, prvinski, a blizu celine; in nato Egadi na severozahodu, de\u017eela v \u010dudovitem naravnem okolju sredozemskih barv; in potem spet \u010dudoviti Pelagijski otoki, skrajni in samotni, ki se nahajajo na jugozahodu, na najju\u017enej\u0161i to\u010dki Italije. \u00a0\u00a0 \u00a0 Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Vsi so drobci zemlje, skal in obzorij, a kljub temu, da so le korak stran od sicilijanske obale, nanje vplivajo tudi drugi kraji, predvsem Afrika, ki semkaj prina\u0161a svoje vonjave in toplo ozra\u010dje, a \u017eal tudi onesna\u017eenje. Nekateri od teh otokov so prepojeni s prastarimi miti, drugi nosijo s seboj \u0161e nerazre\u0161ene skrivnosti. Manj\u0161i otoki Sicilije ponujajo modrino morja, ki kopa njihove o\u010darljive zalive, samotne in skoraj nedostopne uvale ter pla\u017ee, ki jih te\u017eko ne bi ozna\u010dili za najlep\u0161e v celotnem Sredozemlju. Tistim, ki jih obi\u0161\u010dejo med jadranjem, ponujajo del\u010dke \u017eivljenja, ki te\u010de v \u010disto svojem, po\u010dasnem ritmu in divjo naravo, pa tudi starodavne obrede in mo\u010dne okuse gastronomije, ki navdu\u0161uje gurmane z vsega sveta. Lahko so to kapre iz Pantellerie ali tuna iz Favignane, kozarec odli\u010dnega vina (Passito, Zibibbo Malvasia), sve\u017e kanolo ali barvni marcipan. Vsak manj\u0161i otok Sicilije je edinstven na svoj na\u010din in odkrivanje enega za drugim med jadranjem bogati du\u0161o in telo. Preberi tudi: Jadranje na Siciliji: od rta Capo San Vito do mesta Milazzo Otok Vulcano, energija ognja\u00a0 Ko dose\u017eete otok Vulcano, se zdi, kot da ste pristali v drugem svetu. Deluje morda res nerealno, kot primitivni planet, ki ga obvladuje ogenj in oblikuje mit. Vulcano je raj geotermalne energije in povsod spro\u0161\u010da svojo vulkansko naravo. Vulcano (sicilijansko: Vurcanu) je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, pribli\u017eno 25 km severno od Sicilije in je na najju\u017enej\u0161em koncu sedmih Eolskih otokov. Otok ima povr\u0161ino 21 km\u00b2, dvigne se na 501 m nadmorske vi\u0161ine in vsebuje ve\u010d vulkanskih kalder, vklju\u010dno z enim od \u0161tirih delujo\u010dih vulkanov v Italiji, ki niso podmorski.\u00a0Na severu otoka je oto\u010dek Vulcanello (123 m), ki je z Vulcanom povezan z zemeljsko o\u017eino, ki jo v slabem vremenu lahko poplavi. Iz morja se je pojavil med izbruhom leta 183 pred na\u0161im \u0161tetjem kot lo\u010den oto\u010dek. Od takrat do leta 1550 so se pojavili ob\u010dasni izbruhi iz treh sto\u017ecev tako z nanosi piroklasti\u010dnega toka kot z lavami, pri \u010demer je zadnji izbruh ustvaril ozek predel, ki ga je povezal z Vulcanom. Ni naklju\u010dje, da so ga stari Grki imeli za zasebno livarno boga Hefajsta (v gr\u0161ki mitologiji bog ognja in kova\u0161tva; sin Zevsa in Here, Afroditin mo\u017e). Podobno so Rimljani verjeli, da je bil Vulcano dimnik delavnice njihovega boga\u00a0Vulkana, zato so otok poimenovali po njem. Po rimskih mitih je otok zrasel zaradi njegovega rednega \u010di\u0161\u010denja \u017elindre in pepela iz njegove kova\u010dnice. Pojasnili so tudi, da so bili potresi, ki so bili pred eksplozijami pepela ali so jih spremljali, posledica tega, da je Vulkan izdeloval oro\u017eje za svojega boga\u00a0Marsa za vojsko.\u00a0 Skozi stoletja so nenehni izbruhi oblikovali izjemno pokrajino, ki ponuja neverjetno sugestivne poglede, tu izstopa pokrajina imenovana “la colata di ossidiana delle Pietre Cotte”, strjena sled lave, ki se \u0161iri vzdol\u017e SZ boka vulkana blizu dveh kraterjev proti mestu Vulcano Porto. Obstaja pa \u0161e veliko drugih posebnosti, ki presenetijo obiskovalca: oster vonj po \u017eveplu, modrina morja, ki se sveti v \u010drni skali, wellness kopeli v naravnih jezerih otoka. \u0160tevilne koristi za telo in duha ter prav posebna energija, ki ostane prilepljena na vas, tudi ko \u017ee odidete. Favignana, fantazija narave \u010ceprav majhen, gre za dejansko najve\u010dji otok v arhipelagu Egadi, poleg zahodne obale Sicilije, le 7 km oddaljena od obale. Otok je dolg 9 km in \u0161irok 4,3 km, s skupno povr\u0161ino 19 km\u00b2. Delno je to hribovit otok z najvi\u0161jim vrhom 302 m in dvema dolinama, Piano na vzhodu in Bosco na zahodu. Upravno sredi\u0161\u010de celotnega arhipelaga se nahaja na otoku, ki je ena upravna enota ob\u010dine Favignana. Otok je bil znan \u017ee v antiki, ko je bila to mo\u010dna trdnjava Kartagine. Favignana je bila naseljen \u017ee od neolitika, kar dokazujejo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe, najdene v jamah Montagne Grande. Presenetljiva in neokrnjena narava ter dolgotrajno delo \u010dloveka, da jo je ukrotil in \u017eivel z njo v so\u017eitju. To so zna\u010dilnosti, ki presenetijo tiste, ki pristanejo na otoku Favignana, le nekaj milj oddaljenem od mest Trapani in Marsala, a tako oddaljenem v smislu pojmovanja \u010dasa. To je de\u017eela, polna sledi preteklosti, prve segajo v paleolitik, predvsem pa z identiteto, ki je v celoti povezana s kamnino. Favignana ne bi bila enaka brez svojih kamnolomov kalkarenita, ki jih je \u010dlovek skozi leta oblikoval in naredil to ozemlje edinstveno: sugestivne oblike, skoraj “kamniti vrtovi”, ki jih bo\u017ea morska voda. In potem je tu tradicija ribolova tun, ki je tukaj \u017ee prava umetnost. Morje, ki pripada naravnemu rezervatu Egadi in pravi raj, ki o\u010dara ribi\u010de in ljubitelje potapljanja. Med najbolj znanimi pla\u017eami je legendarna Cala Rossa: nebe\u0161ko modro morje obdaja veli\u010dastne bele \u0161ope kamnin, drobni bel pesek in kristalno \u010dista voda ter majhne pe\u010dine zagotavljajo \u010dudovito in enkratno kopanje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Pantelleria, mo\u010d samote Danes Pantelleria, sicilijanska Pantiddir\u00eca in anti\u010dna Cossyra – to je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, ki le\u017ei 100 km jugozahodno od Sicilije in samo 60 km severovzhodno od tunizijske obale, ki jo je ob lepih dnevih mo\u017eno videti s prostim o\u010desom. Pantelleria je tudi ime mesteca in ob\u010dine na otoku, ki je administrativno vklju\u010dena v provinco Trapani in regijo Sicilija. Na otoku \u017eivi 7.664 prebivalcev (2011), prete\u017eno v treh naseljih Pantelleria, Khamma in Scauri, ter po celotnem otoku v tipi\u010dnih hi\u0161ah imenovanih damussi (starodavne pode\u017eelske hi\u0161e, zgrajene iz lokalnega kamna z belimi kupolami. Mnoge so spremenjene v \u010dudovite namestitvene objekte, kot nala\u0161\u010d za preno\u010devanje v stilu Pantellerije). Otok Pantelleria je\u00a0vulkanskega\u00a0izvora\u00a0ovalne\u00a0oblike, podolgovat v smeri severozahod-jugovzhod\u00a0dol\u017eine\u00a013,7\u00a0km in najve\u010dje\u00a0\u0161irine\u00a08\u00a0km. Skupna povr\u0161ina otoka je 83\u00a0km2, najvi\u0161ji vrh otoka se imenuje Montagna Grande in je visok 836 m. Zadnji izbruh vulkana so zabele\u017eili leta 1891, na otoku pa se \u0161e vedno dogajajo vulkanske aktivnosti, kjer posledi\u010dno nastajajo gejzirji vodne pare od 100 stopinj in kraji, kjer se iz zemlje dvigajo \u017eveplene pare (fumarole). Obstajajo tudi \u0161tevilni termalni vrelci, ki vsebujejo\u00a0silicij\u00a0in\u00a0natrijev karbonat. Kljub vsemu je na otoku problem s\u00a0pitno vodo\u00a0in\u00a0prebivalci\u00a0uporabljajo de\u017eevnico. Na otoku je veliko depresij, kot ostankov nekdanjih\u00a0kraterjev in se danes intenzivno obdelujejo. Otok je bil naseljen \u017ee v\u00a0neolitiku s prebivalci, katerih poreklo \u0161e danes ni znano, domnevno Iberijskega ali ibero-ligurskega porekla. Iz tega \u010dasa so na\u0161li \u0161tevilne\u00a0arheolo\u0161ke\u00a0artefakte, najve\u010d\u00a0keramiko\u00a0v\u00a0vasi\u00a0Murcia. Na otoku je nekaj\u00a0megalitskih\u00a0gradenj, imenovanih\u00a0sesi, elipsaste oblike, za katere se ne ve, \u010demu so bile namenjene. Verjetno so to bili\u00a0nagrobni spomeniki\u00a0ali\u00a0grobnice (po obliki so podobni nuragijem iz Sardinije, samo manj\u0161i). Pantelleria je naseljena \u017ee okoli 35.000 let, in je zaradi svoje lege in strate\u0161kega pomena v o\u017eini med Tunizijo in Italijo\u00a0ves \u010das predmet osvajanj in\u00a0vojskovanj. Tekom let so ga osvajali\u00a0Karta\u017eani,\u00a0Rimljani,\u00a0Vandali,\u00a0Bizantinci,\u00a0Arabci,\u00a0Normani\u00a0in\u00a0Turki.\u00a0 Okoli leta 700 so otok zavzeli Arabci in ga poimenovali\u00a0Bin tal-Riyah (H\u010di vetrov) – ime, ki se otoka dr\u017ei \u0161e danes. V \u010dasu\u00a0Druge svetovne vojne\u00a0je zaradi izrednega strate\u0161kega pomena otoka, kot za\u0161\u010dite plovnih poti do\u00a0Afrike,\u00a0Benito Mussolini\u00a0oja\u010dal oto\u0161ke voja\u0161ke utrdbe. V na\u010drtih\u00a0zaveznikov\u00a0za izkrcanje na Sicilijo, je otok zaradi svoje lege imel pomembno vlogo. V \u010dasu med 18. majem in 11. junijem 1943 so zavezniki na otok vrgli okoli 6200\u00a0ton\u00a0bomb, s \u010dimer so dosegli vdajo italijanskih enot na otoku. Zadnjih ve\u010d 10 let pa je otok tar\u010da ladij z afri\u0161kimi migranti, ki prihajajo na otok s starimi razpadajo\u010dimi ladjami. Pantelleria je znana tudi po svojih sladkih vinih, mu\u0161katu Pantelleria in mu\u0161katu Passito de Pantelleria. Obe sorti vina pridelujejo iz lokalne sorte vinske trte imenovane Zibibbo. 24. novembra 2014 je UNESCO uvrstil v svoj seznam nematerialne svetovne dedi\u0161\u010dine “tradicionalno vinogradni\u0161ko prakso kultiviranja vinske trte v rogovilah na Pantellerii”. Le-ta se prena\u0161a iz generacije na generacijo vinogradnikov in kmetovalcev. Okoli 5.000 oseb ima v lasti zemlji\u0161\u010da, na katerih na poseben na\u010din vzgajajo nizko rezano vinsko trto. Tehnika vzgoje je razdeljena na ve\u010d faz. Najprej se izravna teren, kjer se bo vzgajala vinska trta. V zemlji\u0161\u010du se izkopljejo vdolbine, v katera se posadi vinska trta. Glavno korenino trsa se potem pazljivo pore\u017ee na \u0161est poganjkov, ki tvorijo radialni grm. Vdolbine se neprenehoma preurejajo, da se lahko zagotovi pravilna rast rastline v oto\u0161ki mikroklimi. Otok Pantelleria je nastal kot del potopljenega vulkana, zato je njegova sugestivna pokrajina, vklesana v kamne lave. Potem pa je tu \u0161e morje, morje Pantellerie, ki ga je treba do\u017eiveti v zalivih kamen\u010dkov in peska, temnih kot obsidian (vulkansko steklo), v skritih zalivih, ki se potopijo v smaragdno morje. Bue Marino je najbolj znana pla\u017ea na otoku; za alternativno do\u017eivetje pa se zasidrajte v Cala Gadirju – zalivu, kjer se lahko okopate v morju ali potopite v toplo vodo bli\u017enjih naravnih bazenov, izkopanih neposredno v skalo. Lampedusa, filozofija gostoljubja Lampedusa je biser Pelagijskega oto\u010dja in tudi njegov najve\u010dji otok s povr\u0161ino 20,2 km\u00b2 (dolg je okoli 9 km, njegova \u0161irina pa je do 3 km); hkrati je eden najju\u017enej\u0161ih italijanskih otokov, skoraj naravni most med Evropo in Afriko, sicer od Sicilije oddaljen kar 200 km. Ta strate\u0161ka lega je dolo\u010dila njegovo poklicanost za gostoljubje. Lampedusa vklju\u010duje \u0161e oto\u010dka Linosa in Lampione. Najvi\u0161ji vrh Monte Alberto Sole\u00a0dose\u017ee vi\u0161ino 133\u00a0mnm.\u00a0 Medtem pa so ostalo naredili prebivalci otoka, tako zelo, da so si prislu\u017eili zlato medaljo za dr\u017eavljansko hrabrost. V o\u010deh sveta je Lampedusa simbol solidarnosti in virtuoznosti, de\u017eela, ki izstopa tudi po za\u0161\u010diti in okrevanju velikih morskih \u017eelv Caretta Caretta, zna\u010dilnih za Sredozemlje, ki si izberejo ravno njene pla\u017ee za odlaganje jaj\u010dec. Hvalnica naravi je veli\u010dastna “Spiaggia dei Conigli”, na istoimenskem oto\u010dku, jeziku zlatega peska, z neverjetno turkiznim morjem, idealnim za sprostitev, plavanje in odklop od ostalega sveta. Potem je tu \u0161e morje na rtu Punta Parrino, spektakel zaradi morskega dna, polnega \u017eivljenja, pravi raj za potaplja\u010de. To je otok z nerodovitno pokrajino in barvami, ki spominjajo na Afriko, de\u017eelo, ki slavi lepoto narave in umetnost sre\u010danja. Od za\u010detka 21. stoletja je \u017eal Lampedusa znana kot glavno pribe\u017eali\u0161\u010de afri\u0161kih ekonomskih in politi\u010dnih beguncev\u00a0na poti v\u00a0Evropsko unijo in ji nemalkodo pravi “rajski otok obupa”. \u0160tevilni \u010dolni z begunci izplujejo iz\u00a0Libije, Lampedusa pa je del kopnega Evropske unije, ki le\u017ei najbli\u017eje obali te severnoafri\u0161ke dr\u017eave. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Skratka, manj\u0161i otoki Sicilije so nelo\u010dljivo povezani z zgodovino in geografijo mati\u010dne de\u017eele. Arhipelagi, skale in morski skladi so si med seboj razli\u010dni in tistim, ki jih dose\u017eejo z jadri, zagotovo ponudijo zelo mo\u010dna \u010dustva in nepozabne panorame.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-11-18T15:05:26+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"684\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg\",\"width\":1200,\"height\":684},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/\",\"name\":\"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\\u0161ih otokih - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2022-11-18T15:05:26+00:00\",\"dateModified\":\"2022-11-18T15:05:26+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\\u0161ih otokih\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\\u0161ih otokih\",\"datePublished\":\"2022-11-18T15:05:26+00:00\",\"dateModified\":\"2022-11-18T15:05:26+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage\"},\"wordCount\":1973,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg\",\"keywords\":[\"Italija\",\"Sicilija\"],\"articleSection\":[\"Po\\u010ditnice na barki\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih - Marenauta Blog","og_description":"Velik, bogat in \u010daroben otok – to je Sicilija. Vendar Sicilija ni le en sam otok, k njej sodijo \u0161e manj\u0161i otoki, oddaljene de\u017eele v istem morju, ki si delijo isto preteklost in starodavne tradicije mati\u010dnega otoka. Danes bolj kot kdajkoli prej, se otoki vra\u010dajo k svoji pravi identiteti. \u017de zgolj njihova imena neustavljivo privla\u010dijo ljubitelje jadranja in jim obljubljajo nepozabne po\u010ditnice. Na severovzhodu so Eolski otoki, prvinski, a blizu celine; in nato Egadi na severozahodu, de\u017eela v \u010dudovitem naravnem okolju sredozemskih barv; in potem spet \u010dudoviti Pelagijski otoki, skrajni in samotni, ki se nahajajo na jugozahodu, na najju\u017enej\u0161i to\u010dki Italije. \u00a0\u00a0 \u00a0 Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Vsi so drobci zemlje, skal in obzorij, a kljub temu, da so le korak stran od sicilijanske obale, nanje vplivajo tudi drugi kraji, predvsem Afrika, ki semkaj prina\u0161a svoje vonjave in toplo ozra\u010dje, a \u017eal tudi onesna\u017eenje. Nekateri od teh otokov so prepojeni s prastarimi miti, drugi nosijo s seboj \u0161e nerazre\u0161ene skrivnosti. Manj\u0161i otoki Sicilije ponujajo modrino morja, ki kopa njihove o\u010darljive zalive, samotne in skoraj nedostopne uvale ter pla\u017ee, ki jih te\u017eko ne bi ozna\u010dili za najlep\u0161e v celotnem Sredozemlju. Tistim, ki jih obi\u0161\u010dejo med jadranjem, ponujajo del\u010dke \u017eivljenja, ki te\u010de v \u010disto svojem, po\u010dasnem ritmu in divjo naravo, pa tudi starodavne obrede in mo\u010dne okuse gastronomije, ki navdu\u0161uje gurmane z vsega sveta. Lahko so to kapre iz Pantellerie ali tuna iz Favignane, kozarec odli\u010dnega vina (Passito, Zibibbo Malvasia), sve\u017e kanolo ali barvni marcipan. Vsak manj\u0161i otok Sicilije je edinstven na svoj na\u010din in odkrivanje enega za drugim med jadranjem bogati du\u0161o in telo. Preberi tudi: Jadranje na Siciliji: od rta Capo San Vito do mesta Milazzo Otok Vulcano, energija ognja\u00a0 Ko dose\u017eete otok Vulcano, se zdi, kot da ste pristali v drugem svetu. Deluje morda res nerealno, kot primitivni planet, ki ga obvladuje ogenj in oblikuje mit. Vulcano je raj geotermalne energije in povsod spro\u0161\u010da svojo vulkansko naravo. Vulcano (sicilijansko: Vurcanu) je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, pribli\u017eno 25 km severno od Sicilije in je na najju\u017enej\u0161em koncu sedmih Eolskih otokov. Otok ima povr\u0161ino 21 km\u00b2, dvigne se na 501 m nadmorske vi\u0161ine in vsebuje ve\u010d vulkanskih kalder, vklju\u010dno z enim od \u0161tirih delujo\u010dih vulkanov v Italiji, ki niso podmorski.\u00a0Na severu otoka je oto\u010dek Vulcanello (123 m), ki je z Vulcanom povezan z zemeljsko o\u017eino, ki jo v slabem vremenu lahko poplavi. Iz morja se je pojavil med izbruhom leta 183 pred na\u0161im \u0161tetjem kot lo\u010den oto\u010dek. Od takrat do leta 1550 so se pojavili ob\u010dasni izbruhi iz treh sto\u017ecev tako z nanosi piroklasti\u010dnega toka kot z lavami, pri \u010demer je zadnji izbruh ustvaril ozek predel, ki ga je povezal z Vulcanom. Ni naklju\u010dje, da so ga stari Grki imeli za zasebno livarno boga Hefajsta (v gr\u0161ki mitologiji bog ognja in kova\u0161tva; sin Zevsa in Here, Afroditin mo\u017e). Podobno so Rimljani verjeli, da je bil Vulcano dimnik delavnice njihovega boga\u00a0Vulkana, zato so otok poimenovali po njem. Po rimskih mitih je otok zrasel zaradi njegovega rednega \u010di\u0161\u010denja \u017elindre in pepela iz njegove kova\u010dnice. Pojasnili so tudi, da so bili potresi, ki so bili pred eksplozijami pepela ali so jih spremljali, posledica tega, da je Vulkan izdeloval oro\u017eje za svojega boga\u00a0Marsa za vojsko.\u00a0 Skozi stoletja so nenehni izbruhi oblikovali izjemno pokrajino, ki ponuja neverjetno sugestivne poglede, tu izstopa pokrajina imenovana “la colata di ossidiana delle Pietre Cotte”, strjena sled lave, ki se \u0161iri vzdol\u017e SZ boka vulkana blizu dveh kraterjev proti mestu Vulcano Porto. Obstaja pa \u0161e veliko drugih posebnosti, ki presenetijo obiskovalca: oster vonj po \u017eveplu, modrina morja, ki se sveti v \u010drni skali, wellness kopeli v naravnih jezerih otoka. \u0160tevilne koristi za telo in duha ter prav posebna energija, ki ostane prilepljena na vas, tudi ko \u017ee odidete. Favignana, fantazija narave \u010ceprav majhen, gre za dejansko najve\u010dji otok v arhipelagu Egadi, poleg zahodne obale Sicilije, le 7 km oddaljena od obale. Otok je dolg 9 km in \u0161irok 4,3 km, s skupno povr\u0161ino 19 km\u00b2. Delno je to hribovit otok z najvi\u0161jim vrhom 302 m in dvema dolinama, Piano na vzhodu in Bosco na zahodu. Upravno sredi\u0161\u010de celotnega arhipelaga se nahaja na otoku, ki je ena upravna enota ob\u010dine Favignana. Otok je bil znan \u017ee v antiki, ko je bila to mo\u010dna trdnjava Kartagine. Favignana je bila naseljen \u017ee od neolitika, kar dokazujejo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe, najdene v jamah Montagne Grande. Presenetljiva in neokrnjena narava ter dolgotrajno delo \u010dloveka, da jo je ukrotil in \u017eivel z njo v so\u017eitju. To so zna\u010dilnosti, ki presenetijo tiste, ki pristanejo na otoku Favignana, le nekaj milj oddaljenem od mest Trapani in Marsala, a tako oddaljenem v smislu pojmovanja \u010dasa. To je de\u017eela, polna sledi preteklosti, prve segajo v paleolitik, predvsem pa z identiteto, ki je v celoti povezana s kamnino. Favignana ne bi bila enaka brez svojih kamnolomov kalkarenita, ki jih je \u010dlovek skozi leta oblikoval in naredil to ozemlje edinstveno: sugestivne oblike, skoraj “kamniti vrtovi”, ki jih bo\u017ea morska voda. In potem je tu tradicija ribolova tun, ki je tukaj \u017ee prava umetnost. Morje, ki pripada naravnemu rezervatu Egadi in pravi raj, ki o\u010dara ribi\u010de in ljubitelje potapljanja. Med najbolj znanimi pla\u017eami je legendarna Cala Rossa: nebe\u0161ko modro morje obdaja veli\u010dastne bele \u0161ope kamnin, drobni bel pesek in kristalno \u010dista voda ter majhne pe\u010dine zagotavljajo \u010dudovito in enkratno kopanje.   Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Pantelleria, mo\u010d samote Danes Pantelleria, sicilijanska Pantiddir\u00eca in anti\u010dna Cossyra – to je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, ki le\u017ei 100 km jugozahodno od Sicilije in samo 60 km severovzhodno od tunizijske obale, ki jo je ob lepih dnevih mo\u017eno videti s prostim o\u010desom. Pantelleria je tudi ime mesteca in ob\u010dine na otoku, ki je administrativno vklju\u010dena v provinco Trapani in regijo Sicilija. Na otoku \u017eivi 7.664 prebivalcev (2011), prete\u017eno v treh naseljih Pantelleria, Khamma in Scauri, ter po celotnem otoku v tipi\u010dnih hi\u0161ah imenovanih damussi (starodavne pode\u017eelske hi\u0161e, zgrajene iz lokalnega kamna z belimi kupolami. Mnoge so spremenjene v \u010dudovite namestitvene objekte, kot nala\u0161\u010d za preno\u010devanje v stilu Pantellerije). Otok Pantelleria je\u00a0vulkanskega\u00a0izvora\u00a0ovalne\u00a0oblike, podolgovat v smeri severozahod-jugovzhod\u00a0dol\u017eine\u00a013,7\u00a0km in najve\u010dje\u00a0\u0161irine\u00a08\u00a0km. Skupna povr\u0161ina otoka je 83\u00a0km2, najvi\u0161ji vrh otoka se imenuje Montagna Grande in je visok 836 m. Zadnji izbruh vulkana so zabele\u017eili leta 1891, na otoku pa se \u0161e vedno dogajajo vulkanske aktivnosti, kjer posledi\u010dno nastajajo gejzirji vodne pare od 100 stopinj in kraji, kjer se iz zemlje dvigajo \u017eveplene pare (fumarole). Obstajajo tudi \u0161tevilni termalni vrelci, ki vsebujejo\u00a0silicij\u00a0in\u00a0natrijev karbonat. Kljub vsemu je na otoku problem s\u00a0pitno vodo\u00a0in\u00a0prebivalci\u00a0uporabljajo de\u017eevnico. Na otoku je veliko depresij, kot ostankov nekdanjih\u00a0kraterjev in se danes intenzivno obdelujejo. Otok je bil naseljen \u017ee v\u00a0neolitiku s prebivalci, katerih poreklo \u0161e danes ni znano, domnevno Iberijskega ali ibero-ligurskega porekla. Iz tega \u010dasa so na\u0161li \u0161tevilne\u00a0arheolo\u0161ke\u00a0artefakte, najve\u010d\u00a0keramiko\u00a0v\u00a0vasi\u00a0Murcia. Na otoku je nekaj\u00a0megalitskih\u00a0gradenj, imenovanih\u00a0sesi, elipsaste oblike, za katere se ne ve, \u010demu so bile namenjene. Verjetno so to bili\u00a0nagrobni spomeniki\u00a0ali\u00a0grobnice (po obliki so podobni nuragijem iz Sardinije, samo manj\u0161i). Pantelleria je naseljena \u017ee okoli 35.000 let, in je zaradi svoje lege in strate\u0161kega pomena v o\u017eini med Tunizijo in Italijo\u00a0ves \u010das predmet osvajanj in\u00a0vojskovanj. Tekom let so ga osvajali\u00a0Karta\u017eani,\u00a0Rimljani,\u00a0Vandali,\u00a0Bizantinci,\u00a0Arabci,\u00a0Normani\u00a0in\u00a0Turki.\u00a0 Okoli leta 700 so otok zavzeli Arabci in ga poimenovali\u00a0Bin tal-Riyah (H\u010di vetrov) – ime, ki se otoka dr\u017ei \u0161e danes. V \u010dasu\u00a0Druge svetovne vojne\u00a0je zaradi izrednega strate\u0161kega pomena otoka, kot za\u0161\u010dite plovnih poti do\u00a0Afrike,\u00a0Benito Mussolini\u00a0oja\u010dal oto\u0161ke voja\u0161ke utrdbe. V na\u010drtih\u00a0zaveznikov\u00a0za izkrcanje na Sicilijo, je otok zaradi svoje lege imel pomembno vlogo. V \u010dasu med 18. majem in 11. junijem 1943 so zavezniki na otok vrgli okoli 6200\u00a0ton\u00a0bomb, s \u010dimer so dosegli vdajo italijanskih enot na otoku. Zadnjih ve\u010d 10 let pa je otok tar\u010da ladij z afri\u0161kimi migranti, ki prihajajo na otok s starimi razpadajo\u010dimi ladjami. Pantelleria je znana tudi po svojih sladkih vinih, mu\u0161katu Pantelleria in mu\u0161katu Passito de Pantelleria. Obe sorti vina pridelujejo iz lokalne sorte vinske trte imenovane Zibibbo. 24. novembra 2014 je UNESCO uvrstil v svoj seznam nematerialne svetovne dedi\u0161\u010dine “tradicionalno vinogradni\u0161ko prakso kultiviranja vinske trte v rogovilah na Pantellerii”. Le-ta se prena\u0161a iz generacije na generacijo vinogradnikov in kmetovalcev. Okoli 5.000 oseb ima v lasti zemlji\u0161\u010da, na katerih na poseben na\u010din vzgajajo nizko rezano vinsko trto. Tehnika vzgoje je razdeljena na ve\u010d faz. Najprej se izravna teren, kjer se bo vzgajala vinska trta. V zemlji\u0161\u010du se izkopljejo vdolbine, v katera se posadi vinska trta. Glavno korenino trsa se potem pazljivo pore\u017ee na \u0161est poganjkov, ki tvorijo radialni grm. Vdolbine se neprenehoma preurejajo, da se lahko zagotovi pravilna rast rastline v oto\u0161ki mikroklimi. Otok Pantelleria je nastal kot del potopljenega vulkana, zato je njegova sugestivna pokrajina, vklesana v kamne lave. Potem pa je tu \u0161e morje, morje Pantellerie, ki ga je treba do\u017eiveti v zalivih kamen\u010dkov in peska, temnih kot obsidian (vulkansko steklo), v skritih zalivih, ki se potopijo v smaragdno morje. Bue Marino je najbolj znana pla\u017ea na otoku; za alternativno do\u017eivetje pa se zasidrajte v Cala Gadirju – zalivu, kjer se lahko okopate v morju ali potopite v toplo vodo bli\u017enjih naravnih bazenov, izkopanih neposredno v skalo. Lampedusa, filozofija gostoljubja Lampedusa je biser Pelagijskega oto\u010dja in tudi njegov najve\u010dji otok s povr\u0161ino 20,2 km\u00b2 (dolg je okoli 9 km, njegova \u0161irina pa je do 3 km); hkrati je eden najju\u017enej\u0161ih italijanskih otokov, skoraj naravni most med Evropo in Afriko, sicer od Sicilije oddaljen kar 200 km. Ta strate\u0161ka lega je dolo\u010dila njegovo poklicanost za gostoljubje. Lampedusa vklju\u010duje \u0161e oto\u010dka Linosa in Lampione. Najvi\u0161ji vrh Monte Alberto Sole\u00a0dose\u017ee vi\u0161ino 133\u00a0mnm.\u00a0 Medtem pa so ostalo naredili prebivalci otoka, tako zelo, da so si prislu\u017eili zlato medaljo za dr\u017eavljansko hrabrost. V o\u010deh sveta je Lampedusa simbol solidarnosti in virtuoznosti, de\u017eela, ki izstopa tudi po za\u0161\u010diti in okrevanju velikih morskih \u017eelv Caretta Caretta, zna\u010dilnih za Sredozemlje, ki si izberejo ravno njene pla\u017ee za odlaganje jaj\u010dec. Hvalnica naravi je veli\u010dastna “Spiaggia dei Conigli”, na istoimenskem oto\u010dku, jeziku zlatega peska, z neverjetno turkiznim morjem, idealnim za sprostitev, plavanje in odklop od ostalega sveta. Potem je tu \u0161e morje na rtu Punta Parrino, spektakel zaradi morskega dna, polnega \u017eivljenja, pravi raj za potaplja\u010de. To je otok z nerodovitno pokrajino in barvami, ki spominjajo na Afriko, de\u017eelo, ki slavi lepoto narave in umetnost sre\u010danja. Od za\u010detka 21. stoletja je \u017eal Lampedusa znana kot glavno pribe\u017eali\u0161\u010de afri\u0161kih ekonomskih in politi\u010dnih beguncev\u00a0na poti v\u00a0Evropsko unijo in ji nemalkodo pravi “rajski otok obupa”. \u0160tevilni \u010dolni z begunci izplujejo iz\u00a0Libije, Lampedusa pa je del kopnega Evropske unije, ki le\u017ei najbli\u017eje obali te severnoafri\u0161ke dr\u017eave. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Siciliji Skratka, manj\u0161i otoki Sicilije so nelo\u010dljivo povezani z zgodovino in geografijo mati\u010dne de\u017eele. Arhipelagi, skale in morski skladi so si med seboj razli\u010dni in tistim, ki jih dose\u017eejo z jadri, zagotovo ponudijo zelo mo\u010dna \u010dustva in nepozabne panorame.","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2022-11-18T15:05:26+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":684,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"9 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg","width":1200,"height":684},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/","name":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage"},"datePublished":"2022-11-18T15:05:26+00:00","dateModified":"2022-11-18T15:05:26+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Ponovno odkrivanje pristne Sicilije: jadranje po njenih manj\u0161ih otokih","datePublished":"2022-11-18T15:05:26+00:00","dateModified":"2022-11-18T15:05:26+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#webpage"},"wordCount":1973,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/FAVIGNANA.jpg","keywords":["Italija","Sicilija"],"articleSection":["Po\u010ditnice na barki"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/ponovno-odkrivanje-pristne-sicilije-jadranje-po-njenih-manjsih-otokih\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19405"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19405"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19405\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19474,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19405\/revisions\/19474"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16313"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19405"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19405"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19405"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}