{"id":19615,"date":"2022-11-24T10:22:43","date_gmt":"2022-11-24T09:22:43","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=19615"},"modified":"2022-11-24T10:22:43","modified_gmt":"2022-11-24T09:22:43","slug":"odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/","title":{"rendered":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja"},"content":{"rendered":"

7-dnevno jadranje po \u010dudovitem otoku Lefkada, kraju s pristnim in spro\u0161\u010denim vzdu\u0161jem, stran od mno\u017eice turistov, kjer najdemo obale redke lepote s pogledom na svetlo modro morje.<\/span><\/strong><\/p>\n

Lefkada, otok znan tudi po imenu Lefkas, z lahko dostopnim letali\u0161\u010dem na bli\u017enji Prevezi (oddaljeno cca 1h od mesta Lefkada), je eden najbolj\u0161ih krajev za za\u010detek odkrivanja Jonskih otokov z jadrnico. Svetovno znani otoki, kot so Kefalonija, Itaka in Kalamos, so dejansko vsi znotraj nekaj navti\u010dnih milj od Lefkade. Sam otok Lefkada ima skupno povr\u0161ino 336 km\u00b2 z najvi\u0161jim vrhom Stavrota (1158 m) in je od kopna lo\u010den s prelivom, \u0161irokim pribli\u017eno 2 km (preliv je danes premo\u0161\u010den z mostom). Lefkada je prete\u017eno kamnita in hribovita z nekaj manj\u0161imi plodnimi dolinami. V teh dolinah vzgajajo oljke, vinsko trto, agrume, sadje in zelenjavo.<\/span><\/p>\n

Lefkada prvotno ni bila otok, ampak je bila s svojo severno konico povezana z gr\u0161ko celino. Vendar so \u017ee v 7. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem otok lo\u010dili od celine. Korint\u010dani, ki so okoli leta 640 pr. \u0161t. \u0161t. ustanovili prva naselja, tako da lahko tako v zavetju otoka pluli ob celini. Vse do danes je vodna pot globoka samo 5 m. Na vzhodni obali otoka so manj\u0161a naselja, letovi\u0161\u010da Ligia, Nikiana in Perigiali. Vsa naselja so severno od najve\u010djega naselja in letovi\u0161\u010da na vzhodni obali Nidri. To je podro\u010dje iz katerega je mo\u010d videti otok Skorpios, ki je bil nekdaj v lasti Aristotela Onassisa, danes pa je v lasti ruske dru\u017eine Ribolovlev. S te strani se da videti tudi otok Meganisi ter druge manj\u0161e otoke in obalo celinske Gr\u010dije, je pa od tu mo\u017een tudi prevoz s trajekti na otoke Kefalonijo, Itako in Meganisi. Na jugu otoka je letovi\u0161\u010de Vasiliki, osrednje sredi\u0161\u010de za srfanje na otoku. Vasiliki je s trajekti povezan s Kefalonijo in Itako. Osrednja obalna cesta povezuje Vasiliki z letovi\u0161\u010dem Nidri (20 km) in glavnim mestom Lefkada. Speljana je skozi vasi, zaklju\u010dena pa je tudi izgradnja obvoznice, ki povezuje naselja na zahodni obali otoka. Na jugu otoka je Rt Lefkada, kjer je gr\u0161ka pesnica Sapfo sko\u010dila v smrt iz 30 m visoke pe\u010dine.<\/span><\/p>\n

Za tiste, ki si \u017eelite iti \u0161e nekoliko ju\u017eneje, vas tam pri\u010dakuje priljubljeni otok Zakintos s svojo znamenito pla\u017eo. Na severu vas \u010dakata prav tako \u010dudovita otoka Paxos<\/span> in Antipaxos ter celinski predeli Parga in Syvota, svetovno znani otok Krf pa ima dovolj vsebine za ve\u010ddnevni postanek.<\/span><\/p>\n

Zahvaljujo\u010d majhnim razdaljam med otoki je celoten vzhodni del Jonskega morja za\u0161\u010diten pred vremenskimi vplivi in \u200b\u200bson\u010den ve\u010dino dni v letu, a tudi dovolj vetroven, da lahko u\u017eivate v jadranju.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih<\/a><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 1, Lefkada – Meganisi, 11 milj<\/strong><\/h2>\n

Ta itinerarij se pri\u010dne v nacionalnem pristani\u0161\u010du mesta Lefkas, od koder z nekaj urno mirno plovbo dose\u017eemo Meganisi, ki se nahaja med otokom Lefkada in gr\u0161ko celino<\/span>, tik ob otoku Skorpios. <\/span><\/p>\n

Meganisi je otok, poln \u010dudovitih zalivov in postajali\u0161\u010d za kopanje. Skupna povr\u0161ina otoka je okoli 22 km in otok od celine lo\u010di morski preliv, \u0161irok par kilometrov. Njegovo obalo krasijo majhne pla\u017ee v obliki fjordov ter nedotaknjeni in samotni zalivi. Za postanek se lahko odlo\u010dite za privez v naravnem pristani\u0161\u010du Spilia v Spartochoriju ali v marini v vasi Vathy.<\/span><\/p>\n

Na otoku so tri vasi, Katomeri (453 prebivalcev) in pristani\u0161\u010di Vathy (145 prebivalcev) in Spartokori (gr\u0161ko Spartochori, 492 prebivalcev). Na voljo je tudi pristani\u0161\u010de na Atheni Bay, ki ga uporabljajo predvsem za ribi\u0161ke \u010dolne. Meganisi povezujejo z Lefkado trajekti iz mest Vathy in Spartochori. Meganisi ima osnovno \u0161olo, bankomat, cerkve. Za potrebe turizma je na otoku hotel in nekaj drugih manj\u0161ih preno\u010ditvenih objektov. Otok nima srednje \u0161ole, tako da u\u010denci obiskujejo bli\u017enje \u0161ole v Nidriju ali v mestu Lefkada.<\/p>\n

Nekateri raziskovalci, vklju\u010dno z Wilhelmom D\u00f6rpfeldom ocenjujejo, da je Meganisi homerski otok Krocylea, ki je bil del\u00a0Odisejevega\u00a0“kraljestva”.<\/p>\n

Na severni strani Meganisija je ve\u010d naravnih zalivov, obdanih z bujno jonsko pokrajino. Na jugovzhodni strani je ve\u010d jam, med katerimi je najbolj opazna jama Papanikolis. Ime je dobila po podmornici Papanikolis, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni in je ravno tu na\u0161la svoje zato\u010di\u0161\u010de (danes je to podmornico mo\u017eno videti v pomorskem muzeju v\u00a0Atenah). Kopanje v jami je edinstven dogodek, saj kristalna voda omogo\u010da pogled \u010disto do dna. Tudi \u010de pogledate navzgor, lahko ob\u010dudujete kapnike, ki visijo s strehe. Lahko zaplavate do majhne pe\u0161\u010dene pla\u017ee znotraj jame in ob\u010dudujete \u010dudovit razgled. Vendar pa tukaj\u0161nje globoke vode in kamnito dno ne bodo dovolili, da bi vrgli sidro.<\/span><\/p>\n

Zanimivi so tudi otok Thilia, za\u0161\u010diten pred severozahodnimi vetrovi, zaliv Atherinos, ena izmed priljubljenih destinacij tudi doma\u010dinov in Abelakia, kjer je tudi nekaj tipi\u010dnih gr\u0161kih tavern za kosilo po kopanju. Za tiste, ki imate radi zasebnost, se ob ju\u017eni obali Meganisija nahaja oto\u010dek Kithros, kjer pa lahko na globini 8 metrov zasidrata najve\u010d 2 \u010dolna.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 2, Meganisi – Kalamos, 15,5 milj<\/strong><\/h2>\n

Ko zapustimo otok Meganisi nas od na\u0161e naslednje destinacije lo\u010di le plovba cca 2h, in \u017ee od dale\u010d lahko opazimo Kalamos s svojo gorato podobo. <\/span>Otok se nahaja prav v osr\u010dju za\u0161\u010ditenega morskega obmo\u010dja n<\/span>otranjega Jonskega morja. Tako nas otok sprejme odprtih rok, z njegovimi grmi\u010devji in sijo\u010dimi borovci, ki gledajo na majhne zapu\u0161\u010dene pla\u017ee s peskom in kamen\u010dki, oblite s turkizno in kristalno vodo. Privez v majhnem pristani\u0161\u010du Kalamos, neko\u010d zato\u010di\u0161\u010de ribi\u010dev, nam takoj ponudi prilo\u017enost, da se zaljubimo v njegovo slikovito in spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je, z nekaj tavernami za u\u017eivanje v lokalni hrani in pija\u010di. V pristani\u0161\u010du je tudi sede\u017e obalne stra\u017ee za morebitne navti\u010dne informacije.<\/span><\/p>\n

Drugi postanek za raziskovanje otoka in predvsem za kopanje je Agios Donatos, ki je dobil ime po starodavni kr\u0161\u010danski kapeli, ki je bila tam zgrajena. Tu lahko vr\u017eemo sidro na 5-metrskem pe\u0161\u010denem dnu in ostanemo za\u0161\u010diteni pred severozahodnimi vetrovi. Vabi pa tudi Asprogiali, ki nas o\u010dara z dvema majhnima pla\u017eama, gostim borovim gozdom in smaragdno vodo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Ime Kalamos v gr\u0161\u010dini pomeni trs in prisotnost te rastline ob njegovi obali v preteklosti je morda otoku dala ime. Druga razli\u010dica pravi, da je imel otok ve\u010d pla\u017e z dobrim peskom (Kali Ammos v gr\u0161\u010dini), od tod tudi ime. Po popisu leta 2011 je imel otok 496 prebivalcev, povr\u0161ina kopnega je 24,964 km2 (9,639 kvadratnih milj), najvi\u0161ja to\u010dka pa je 754 m nad morsko gladino. <\/span>Glavno naselje na otoku je pristani\u0161ko mesto K\u00e1lamos (454 prebivalcev) na vzhodni obali otoka ter severno kraj Episkopi (42 prebivalcev), ki je \u0161e edina naseljena vas na otoku. Vas Kefali, znana tudi po bene\u0161kem imenu Porto Leone, je bila po jonskem potresu leta 1953 opu\u0161\u010dena. Glavna cerkev je \u0161e vedno v uporabi in \u0161e vedno hrani sveto podobo Device Marije, ki velja tudi za \u010dudodelnico. Cerkev in podoba godujeta dvakrat letno (enega 30. junija in drugega 15. avgusta). Pred verskim praznovanjem na ta dan sledijo tradicionalna praznovanja z ljudsko glasbo. Prihajajo ljudje z otoka in vse okolice.<\/span><\/p>\n

Kon\u010dno je tu \u0161e Formikoula, edinstven otok, ki je dosegljiv samo po morju in je dovolj izoliran, da gosti sredozemskega tjulnja.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih<\/a><\/div>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 3, Kalamos – Kastos, 6,1 milja<\/strong><\/h2>\n

Z 1-urno plovbo smo \u017ee na otoku Kastos, \u0161e en <\/span>majhen devi\u0161ki otok z veliko zelenja in nasmejanimi ljudmi, le nekaj tavernami in supermarketom. Zaradi svoje strate\u0161ke lege in \u010darobnega vzdu\u0161ja, kjer lahko najdete le mir in harmonijo<\/span>, je odli\u010dno zato\u010di\u0161\u010de za posadko jadrnice. Kljub temu, da je Kastos le do kilometra \u0161irok pas zemlje ter v dol\u017eino meri zgolj 8 km, \u0161e vedno uspe zdru\u017eiti me\u0161anico razli\u010dnih pokrajin: kamnito na zahodu zamenjajo pe\u0161\u010dene in prodnate pla\u017ee z elektri\u010dno modro vodo na vzhodu, kjer so zalivi, ki ponujajo \u0161tevilne to\u010dke za varen privez.<\/span><\/p>\n

Na celotnem otoku \u017eivi manj kot 100 ljudi, ve\u010dinoma starej\u0161ih, ki poleti sprejmejo turiste in sorodnike, ki se vrnejo na po\u010ditnice v domovino. Zelo malo avtomobilov kro\u017ei po otoku in dostop za druge avtomobilov je prepovedan, tako da, \u010de kdo \u017eeli potovati vzdol\u017e celotne obale otoka, lahko prosi za prevoz enega od va\u0161kih stare\u0161in, ki lahko postane osebni lokalni vodnik v \u010dasu bivanja na otoku. Nasvet: ne sme se zapustiti Kastos brez hitrega postanka in u\u017eivanja v turkiznih vodah otoka v Wasp Bayu (\u010deprav tu ni sre\u010dati nobeni os).<\/span><\/p>\n

Sicer je otok res miniaturen, a ima svoj muzej, majhen in prijazen, v mestu Kastos. Glavna zanimivost tukaj je okostje mladoletnega kita, ki ga je v 70. letih naplavilo na obalo otoka. Doma\u010dini vedo veliko o razstavljenih predmetih in vam bodo znali povedati zanimive podrobnosti o vsem. Za nekaj evrov pa je to kar zanimivo.<\/span><\/p>\n

Namig: obisk taverne Windmill restaurant & bar, tik ob obali, ki ponuja res neverjeten razgled.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 4, Kastos – Itaca (Vathi), 17 milj<\/strong><\/h2>\n

Vsak navtik mora vsaj enkrat v \u017eivljenju obiskati Itako –\u00a0 mitolo\u0161ki Odisejev otok. Od mesta Kastos potrebujemo le 3 ure plovbe, da dose\u017eemo<\/span> ta legendarni otok, ki se razteza se v smeri sever-jug in je dolg 23 kilometrov, s s<\/span>kupno povr\u0161ino 96 km2. Otok je od Kefalonije na zahodu lo\u010den s kanalom, dolgim \u200b\u200b8,5 km in \u0161irokim od 2 do 4,8 km. Obala je dolga pribli\u017eno 72 km. Itaka je ve\u010dinoma razgibana in hribovita, v ve\u010d majhnih dolinah pa gojijo oljke, vinsko trto, zelenjavo in sadje. Tri najve\u010dje gore so Pataleiko, Homerska gora Neritos in Exogi na severu.<\/span><\/p>\n

Otok svojo slavo dolguje gr\u0161kim mitom. Po vsem svetu je poznan po Homerjevih epih Iliada in Odiseja, kot rojstni kraj gr\u0161kega junaka Odiseja. Ime Itaka se v \u0161tevilnih pesmih in literaturi simboli\u010dno uporablja za ozna\u010devanje cilja, hrepenenja po domovini, nostalgije in vrnitve. <\/span>Ime Itaka je ostalo nespremenjeno od anti\u010dnih \u010dasov. O izvoru imena Itaka obstajajo razli\u010dne razlage; po nekaterih je otok dobil ime po mitolo\u0161kem junaku Itaki, po drugih po gr\u0161ki besedi “ithy”, kar pomeni veselo, nekateri pa menijo, da izvira iz feni\u010danske besede “utica”, ki pomeni kolonija.<\/span><\/p>\n

Otok je bil najverjetneje naseljen \u017ee 3000-2000 let pred na\u0161im \u0161tetjem. V mikenskem obdobju je bil sede\u017e regije Kefalonija. Rimljani so otok osvojili v drugem stoletju pr. n. \u0161t, kasneje pa je postal del Bizantinskega cesarstva. Normani so Itako vladali v 12. in 13. stoletju, nato pa je po kraj\u0161em obdobju tur\u0161ke oblasti pri\u0161la v roke Benetk. Itako so nato konec 19. stoletja zasedli Francozi, leta 1809 pa so jo osvojili Britanci. Osvobojeno je bilo leta 1864 in priklju\u010deno Gr\u010diji. Ve\u010dina oto\u0161ke arhitekture je bila uni\u010dena v potresu leta 1953 in takrat <\/span>se je tudi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo prebivalcev, ko se je ve\u010dina preselila v ve\u010dja gr\u0161ka mesta (danes \u017eivi na otoku \u0161e cca 2.500 prebivalcev).<\/span><\/p>\n

Njegova obala neverjetnih belih skal je prepletena s \u0161tevilnimi tradicionalnimi vasmi in \u010dudovitimi zalivi, medtem ko je njegova smaragdno zelena voda idealna za ljubitelje vodnih \u0161portov, kot sta potapljanje in kajaka\u0161tvo. Glavno pristani\u0161\u010de Itake, Vathi, je tudi najve\u010dje naravno pristani\u0161\u010de v Evropi, ki ponuja vrsto storitev, je pa hkrati polno \u017eivljenja in z zna\u010dilnimi dvonadstropnimi tradicionalnimi hi\u0161ami, ki obdajajo doke. Za privez svetujejo, da se izbere zahodno stran pristani\u0161\u010da. Samo mesto je vredno ogleda zaradi majhnega arheolo\u0161kega muzeja in Muzeja folklore in kulture. Nedale\u010d od mesta je tudi legendarna jama nimf<\/a> (Marmarospilia), izvir Arethusa<\/a> in ru\u0161evine starodavnega mesta Alalkomenai (Alalcomenae<\/a>). <\/span>Arheolo\u0161ki muzej je tudi v mestu Stavros (drugo najve\u010dje mesto na otoku), ki ohranja starodavne relikvije najdene v jami Loizou<\/a> in izkopavanjih na hribu v bli\u017eini mesta Pelikata. Toda glavna atrakcija, seveda, so ru\u0161evine anti\u010dne pala\u010de, ki jo mnogi zgodovinarji opisujejo kot posest legendarnega Odiseja.<\/span><\/p>\n

Med najzanimivej\u0161imi destinacijami na otoku je Kioni, vasica, zgrajena v obliki amfiteatra, za katero so zna\u010dilne majhne hi\u0161ice, ki se prepletajo z oljkami in borovci, ki pre\u017eemajo njene tlakovane uli\u010dice. Tako kot Frikes, ribi\u0161ka vasica, ki jo obvladujeta dva mlina na veter in le\u017ei na koncu dolgega ozkega zaliva. Vsekakor pla\u017ee vredne obiska so Afales, s svojim belim peskom v kontrastu s turkizno vodo; zaliv Polis, ki se nahaja severno od Vathija in Ormos Schinos, eden najve\u010djih zalivov Itake, od koder lahko po skrivnih poteh pridemo do \u010dudovite pla\u017ee Gidaki. Druge predlagane pla\u017ee so Filiatro, Sarakiniko in Agios Andreas.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n

Dan 5, Itaca (Vathi) – Kefalonija (Fiskardo), 15,5 milj<\/strong><\/h2>\n

\u010cas je, da zapustimo ta mitolo\u0161ko bogat otok in zaplujemo proti novemu cilju – kraj Fiskardo na Kefaloniji, kamor prispemo v pribli\u017eno 2,5 urah plovbe. \u010ceprav je otok Kefalonija znan po vsem svetu, je uspel ube\u017eati mno\u017ei\u010dnemu turizmu in ohraniti svojo pristno identiteto in kristalno \u010disto vodo. Otok ima veliko slikovitih zalivov in zalivov, ki so idealni za privez in dostopni le z morja. Na severnem delu otoka je Fiskardo, idealen kraj za privez in u\u017eivanje v miru in ti\u0161ini starodavnega pristani\u0161\u010da ali preizku\u0161anje dobrot v lokalnih tavernah. Ob vplutju v zaliv je v\u010dasih te\u017eko priti z vzhodne strani zaradi vetra, zato se priporo\u010da vstop z zahodne smeri in kraj\u0161anje poti ob sami luki.<\/span><\/p>\n

Domneva se, da je otok dobil ime po mitolo\u0161ki osebnosti Kephalus (Cifalis). Obstaja prepri\u010danje, da ime izvira iz videza otoka, zato ga imenujejo tudi “otok z glavo” (gr.: \u03ba\u03b5\u03c6\u03ac\u03bb\u03b9 – glava). <\/span>Kefalonija je najve\u010dji otok v skupini Jonskih otokov (<\/span>meri 773 km2)<\/span>, prebivalstvo otoka je blizu 45.000. Kar zadeva \u0161tevilo prebivalcev, je to ena najhitreje rasto\u010dih regij v Gr\u010diji, s stopnjo rasti od 35 % do 40 % v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Argostoli je kraj, kjer \u017eivi tretjina prebivalcev otoka. Liksuri je drugo najve\u010dje naselje na otoku. V teh dveh mestih \u017eivita skoraj dve tretjini celotnega prebivalstva otoka.\u00a0<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih<\/a><\/div>\n

Kot alternativa za privez je lahko Agia Effimia, ki ponuja \u010dudovit razgled na zeleno goro, ki obdaja to osrednjo vas Kefalonije ali pa tudi mirno pristani\u0161\u010de Sami, za\u0161\u010diteno pred severovzhodnimi vetrovi in \u200b\u200bkjer lahko obi\u0161\u010dete jamo Melissani. Druge destinacije, ki se jih spla\u010da ogledati, vklju\u010dujejo sotesko Poros, ki jo legenda pripisuje Herkulu ali Kiklopom, vas Assos, zgrajeno amfiteatralno okoli polotoka, s tradicionalno obarvanimi hi\u0161ami jonske arhitekture ter zaliva Antisamos in Foki, kjer se v\u010dasih da plavati z morskimi tjulnji. Zanimiva je tudi Agia Sofia na vzhodni strani otoka, mirna pla\u017ea in dobro mesto za preno\u010di\u0161\u010de, zahvaljujo\u010d enostavnemu privezu; poleti pa je med turisti zelo priljubljena tudi jama Drogorati s stalno tempertauro 18\u00b0C.<\/span><\/p>\n

Morda najbolj znana pojava Kefalonije v popularni kulturi je v romanu Captain Corelli’s Mandolin<\/a> angle\u0161kega avtorja Louisa de Berni\u00e8resa. Knjigo naj bi navdihnila vas Farsa, tik pred Argostolijem. Ljubezenska zgodba, ki je tema knjige, je postavljena pred in po pokolu divizije Acqui<\/span>\u00a0med drugo svetovno vojno. Filmska adaptacija je iz\u0161la leta 2001. Med snemanjem je potekala \u017eivahna razprava med produkcijsko ekipo, lokalnimi oblastmi in skupinami dr\u017eavljanov o zapletenih zgodovinskih podrobnostih oto\u0161kega protifa\u0161isti\u010dnega odpora. Posledi\u010dno so bile iz filma izpu\u0161\u010dene politi\u010dne reference, ohranjeno pa je romanti\u010dno jedro knjige, ne da bi se spu\u0161\u010dali v zapletene debate o zgodovini otoka. Leta 2005 je Riccardo Milani posnel svoj televizijski film Cefalonia, prav tako o pokolu, z glasbo Ennia Morriconeja.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 6, Kefalonija (Fiskardo) – Lefkada<\/strong>\u00a0(Sivota), 12 milj<\/strong><\/h2>\n

Od Fiskarda se odpravimo proti slikoviti vasici Sivota na Lefkadi, mimo otoka Arkoudi z majhnimi zalivi in \u200b\u200bstrmimi skalami. O\u010darljivi zaliv Sivota se nahaja v ju\u017enem delu Lefkade in se razprostira na dveh dolgih pasovih kopnega, ki objemata morske vode. Na ta na\u010din je \u010drta obzorja odprtega morja skoraj popolnoma skrita, kar ustvarja iluzijo, da ste na obali majhnega jezera. Sivota pravzaprav nastane kot majhna ribi\u0161ka vas, saj so dejansko ribi\u010di \u0161e danes glavni vir prihodkov na tem delu otoka, ki se je kot turisti\u010dna destinacija razvil \u0161ele pred kratkim. Kako pomemben je ribolov za Sivoto, lahko vidite \u017ee v \u0161tevilnih restavracijah, kjer lahko okusite najbolj\u0161e ribe na celem otoku Lefkada po precej ugodnih cenah.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih<\/a><\/div>\n

Vasica Sivota je res majhna, saj je poleg nekaterih vil na njej vrsta gostiln in tipi\u010dnih trgovin, ki se vrstijo vdol\u017e celotene dol\u017eine pomola, kjer so privezani \u0161tevilni \u010dolni. Pred pomolom je majhna kamnita pla\u017ea, oblita s \u010distim in precej hladnim morjem, idealna za ohladitev pred \u017ego\u010dim gr\u0161kim soncem. Posebna lepota Sivote je najbolj opazna, ko sonce zaide. Zve\u010der se pravzaprav vse lu\u010di restavracij in privezanih \u010dolnov odsevajo na mirnih vodah gr\u0161kega morja in ustvarjajo precej sugestivno vzdu\u0161je; \u0161e posebej, \u010de ga ob\u010dudujete s panoramske terase ene od restavracij na pomolu.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dan 7, Sivota – mesto Lefkas, 17 milj<\/strong><\/h2>\n

Na\u0161e jadranje v vodah Lefkade se bli\u017ea koncu. Toda preden se vrnemo v na\u0161o navti\u010dno bazo v pristani\u0161\u010du Lefkada, lahko za\u010dnemo zadnji dan zgodaj in se po kratki navigaciji ustavimo za kopanje na znamenitem Onassisovem otoku (Scorpios<\/a>); ali v katerem koli od oto\u010dkov in zalivov, ki jih bomo na\u0161li na poti nazaj. Ravno dovolj \u010dasa, da ponovno u\u017eivamo v tem umirjenem vzdu\u0161ju \u017eivljenja na ladji in zagotovo v enem najbolj o\u010darljivih koti\u010dkov Gr\u010dije v Sredozemlju.<\/span><\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih<\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

7-dnevno jadranje po \u010dudovitem otoku Lefkada, kraju s pristnim in spro\u0161\u010denim vzdu\u0161jem, stran od mno\u017eice turistov, kjer najdemo obale redke lepote s pogledom na svetlo modro morje. Lefkada, otok znan tudi po imenu Lefkas, z lahko dostopnim letali\u0161\u010dem na bli\u017enji Prevezi (oddaljeno cca 1h od mesta Lefkada), je eden najbolj\u0161ih krajev za za\u010detek odkrivanja Jonskih otokov z jadrnico. Svetovno znani otoki, kot so Kefalonija, Itaka in Kalamos, so dejansko vsi znotraj nekaj navti\u010dnih milj od Lefkade. Sam otok Lefkada ima skupno povr\u0161ino 336 km\u00b2 z najvi\u0161jim vrhom Stavrota (1158 m) in je od kopna lo\u010den s prelivom, \u0161irokim pribli\u017eno 2 km (preliv je danes premo\u0161\u010den z mostom). Lefkada je prete\u017eno kamnita in hribovita z nekaj manj\u0161imi plodnimi dolinami. V teh dolinah vzgajajo oljke, vinsko trto, agrume, sadje in zelenjavo. Lefkada prvotno ni bila otok, ampak je bila s svojo severno konico povezana z gr\u0161ko celino. Vendar so \u017ee v 7. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem otok lo\u010dili od celine. Korint\u010dani, ki so okoli leta 640 pr. \u0161t. \u0161t. ustanovili prva naselja, tako da lahko tako v zavetju otoka pluli ob celini. Vse do danes je vodna pot globoka samo 5 m. Na vzhodni obali otoka so manj\u0161a naselja, letovi\u0161\u010da Ligia, Nikiana in Perigiali. Vsa naselja so severno od najve\u010djega naselja in letovi\u0161\u010da na vzhodni obali Nidri. To je podro\u010dje iz katerega je mo\u010d videti otok Skorpios, ki je bil nekdaj v lasti Aristotela Onassisa, danes pa je v lasti ruske dru\u017eine Ribolovlev. S te strani se da videti tudi otok Meganisi ter druge manj\u0161e otoke in obalo celinske Gr\u010dije, je pa od tu mo\u017een tudi prevoz s trajekti na otoke Kefalonijo, Itako in Meganisi. Na jugu otoka je letovi\u0161\u010de Vasiliki, osrednje sredi\u0161\u010de za srfanje na otoku. Vasiliki je s trajekti povezan s Kefalonijo in Itako. Osrednja obalna cesta povezuje Vasiliki z letovi\u0161\u010dem Nidri (20 km) in glavnim mestom Lefkada. Speljana je skozi vasi, zaklju\u010dena pa je tudi izgradnja obvoznice, ki povezuje naselja na zahodni obali otoka. Na jugu otoka je Rt Lefkada, kjer je gr\u0161ka pesnica Sapfo sko\u010dila v smrt iz 30 m visoke pe\u010dine. Za tiste, ki si \u017eelite iti \u0161e nekoliko ju\u017eneje, vas tam pri\u010dakuje priljubljeni otok Zakintos s svojo znamenito pla\u017eo. Na severu vas \u010dakata prav tako \u010dudovita otoka Paxos in Antipaxos ter celinski predeli Parga in Syvota, svetovno znani otok Krf pa ima dovolj vsebine za ve\u010ddnevni postanek. Zahvaljujo\u010d majhnim razdaljam med otoki je celoten vzhodni del Jonskega morja za\u0161\u010diten pred vremenskimi vplivi in \u200b\u200bson\u010den ve\u010dino dni v letu, a tudi dovolj vetroven, da lahko u\u017eivate v jadranju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 1, Lefkada – Meganisi, 11 milj Ta itinerarij se pri\u010dne v nacionalnem pristani\u0161\u010du mesta Lefkas, od koder z nekaj urno mirno plovbo dose\u017eemo Meganisi, ki se nahaja med otokom Lefkada in gr\u0161ko celino, tik ob otoku Skorpios. Meganisi je otok, poln \u010dudovitih zalivov in postajali\u0161\u010d za kopanje. Skupna povr\u0161ina otoka je okoli 22 km in otok od celine lo\u010di morski preliv, \u0161irok par kilometrov. Njegovo obalo krasijo majhne pla\u017ee v obliki fjordov ter nedotaknjeni in samotni zalivi. Za postanek se lahko odlo\u010dite za privez v naravnem pristani\u0161\u010du Spilia v Spartochoriju ali v marini v vasi Vathy. Na otoku so tri vasi, Katomeri (453 prebivalcev) in pristani\u0161\u010di Vathy (145 prebivalcev) in Spartokori (gr\u0161ko Spartochori, 492 prebivalcev). Na voljo je tudi pristani\u0161\u010de na Atheni Bay, ki ga uporabljajo predvsem za ribi\u0161ke \u010dolne. Meganisi povezujejo z Lefkado trajekti iz mest Vathy in Spartochori. Meganisi ima osnovno \u0161olo, bankomat, cerkve. Za potrebe turizma je na otoku hotel in nekaj drugih manj\u0161ih preno\u010ditvenih objektov. Otok nima srednje \u0161ole, tako da u\u010denci obiskujejo bli\u017enje \u0161ole v Nidriju ali v mestu Lefkada. Nekateri raziskovalci, vklju\u010dno z Wilhelmom D\u00f6rpfeldom ocenjujejo, da je Meganisi homerski otok Krocylea, ki je bil del\u00a0Odisejevega\u00a0“kraljestva”. Na severni strani Meganisija je ve\u010d naravnih zalivov, obdanih z bujno jonsko pokrajino. Na jugovzhodni strani je ve\u010d jam, med katerimi je najbolj opazna jama Papanikolis. Ime je dobila po podmornici Papanikolis, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni in je ravno tu na\u0161la svoje zato\u010di\u0161\u010de (danes je to podmornico mo\u017eno videti v pomorskem muzeju v\u00a0Atenah). Kopanje v jami je edinstven dogodek, saj kristalna voda omogo\u010da pogled \u010disto do dna. Tudi \u010de pogledate navzgor, lahko ob\u010dudujete kapnike, ki visijo s strehe. Lahko zaplavate do majhne pe\u0161\u010dene pla\u017ee znotraj jame in ob\u010dudujete \u010dudovit razgled. Vendar pa tukaj\u0161nje globoke vode in kamnito dno ne bodo dovolili, da bi vrgli sidro. Zanimivi so tudi otok Thilia, za\u0161\u010diten pred severozahodnimi vetrovi, zaliv Atherinos, ena izmed priljubljenih destinacij tudi doma\u010dinov in Abelakia, kjer je tudi nekaj tipi\u010dnih gr\u0161kih tavern za kosilo po kopanju. Za tiste, ki imate radi zasebnost, se ob ju\u017eni obali Meganisija nahaja oto\u010dek Kithros, kjer pa lahko na globini 8 metrov zasidrata najve\u010d 2 \u010dolna. Dan 2, Meganisi – Kalamos, 15,5 milj Ko zapustimo otok Meganisi nas od na\u0161e naslednje destinacije lo\u010di le plovba cca 2h, in \u017ee od dale\u010d lahko opazimo Kalamos s svojo gorato podobo. Otok se nahaja prav v osr\u010dju za\u0161\u010ditenega morskega obmo\u010dja notranjega Jonskega morja. Tako nas otok sprejme odprtih rok, z njegovimi grmi\u010devji in sijo\u010dimi borovci, ki gledajo na majhne zapu\u0161\u010dene pla\u017ee s peskom in kamen\u010dki, oblite s turkizno in kristalno vodo. Privez v majhnem pristani\u0161\u010du Kalamos, neko\u010d zato\u010di\u0161\u010de ribi\u010dev, nam takoj ponudi prilo\u017enost, da se zaljubimo v njegovo slikovito in spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je, z nekaj tavernami za u\u017eivanje v lokalni hrani in pija\u010di. V pristani\u0161\u010du je tudi sede\u017e obalne stra\u017ee za morebitne navti\u010dne informacije. Drugi postanek za raziskovanje otoka in predvsem za kopanje je Agios Donatos, ki je dobil ime po starodavni kr\u0161\u010danski kapeli, ki je bila tam zgrajena. Tu lahko vr\u017eemo sidro na 5-metrskem pe\u0161\u010denem dnu in ostanemo za\u0161\u010diteni pred severozahodnimi vetrovi. Vabi pa tudi Asprogiali, ki nas o\u010dara z dvema majhnima pla\u017eama, gostim borovim gozdom in smaragdno vodo.\u00a0 Ime Kalamos v gr\u0161\u010dini pomeni trs in prisotnost te rastline ob njegovi obali v preteklosti je morda otoku dala ime. Druga razli\u010dica pravi, da je imel otok ve\u010d pla\u017e z dobrim peskom (Kali Ammos v gr\u0161\u010dini), od tod tudi ime. Po popisu leta 2011 je imel otok 496 prebivalcev, povr\u0161ina kopnega je 24,964 km2 (9,639 kvadratnih milj), najvi\u0161ja to\u010dka pa je 754 m nad morsko gladino. Glavno naselje na otoku je pristani\u0161ko mesto K\u00e1lamos (454 prebivalcev) na vzhodni obali otoka ter severno kraj Episkopi (42 prebivalcev), ki je \u0161e edina naseljena vas na otoku. Vas Kefali, znana tudi po bene\u0161kem imenu Porto Leone, je bila po jonskem potresu leta 1953 opu\u0161\u010dena. Glavna cerkev je \u0161e vedno v uporabi in \u0161e vedno hrani sveto podobo Device Marije, ki velja tudi za \u010dudodelnico. Cerkev in podoba godujeta dvakrat letno (enega 30. junija in drugega 15. avgusta). Pred verskim praznovanjem na ta dan sledijo tradicionalna praznovanja z ljudsko glasbo. Prihajajo ljudje z otoka in vse okolice. Kon\u010dno je tu \u0161e Formikoula, edinstven otok, ki je dosegljiv samo po morju in je dovolj izoliran, da gosti sredozemskega tjulnja. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 3, Kalamos – Kastos, 6,1 milja Z 1-urno plovbo smo \u017ee na otoku Kastos, \u0161e en majhen devi\u0161ki otok z veliko zelenja in nasmejanimi ljudmi, le nekaj tavernami in supermarketom. Zaradi svoje strate\u0161ke lege in \u010darobnega vzdu\u0161ja, kjer lahko najdete le mir in harmonijo, je odli\u010dno zato\u010di\u0161\u010de za posadko jadrnice. Kljub temu, da je Kastos le do kilometra \u0161irok pas zemlje ter v dol\u017eino meri zgolj 8 km, \u0161e vedno uspe zdru\u017eiti me\u0161anico razli\u010dnih pokrajin: kamnito na zahodu zamenjajo pe\u0161\u010dene in prodnate pla\u017ee z elektri\u010dno modro vodo na vzhodu, kjer so zalivi, ki ponujajo \u0161tevilne to\u010dke za varen privez. Na celotnem otoku \u017eivi manj kot 100 ljudi, ve\u010dinoma starej\u0161ih, ki poleti sprejmejo turiste in sorodnike, ki se vrnejo na po\u010ditnice v domovino. Zelo malo avtomobilov kro\u017ei po otoku in dostop za druge avtomobilov je prepovedan, tako da, \u010de kdo \u017eeli potovati vzdol\u017e celotne obale otoka, lahko prosi za prevoz enega od va\u0161kih stare\u0161in, ki lahko postane osebni lokalni vodnik v \u010dasu bivanja na otoku. Nasvet: ne sme se zapustiti Kastos brez hitrega postanka in u\u017eivanja v turkiznih vodah otoka v Wasp Bayu (\u010deprav tu ni sre\u010dati nobeni os). Sicer je otok res miniaturen, a ima svoj muzej, majhen in prijazen, v mestu Kastos. Glavna zanimivost tukaj je okostje mladoletnega kita, ki ga je v 70. letih naplavilo na obalo otoka. Doma\u010dini vedo veliko o razstavljenih predmetih in vam bodo znali povedati zanimive podrobnosti o vsem. Za nekaj evrov pa je to kar zanimivo. Namig: obisk taverne Windmill restaurant & bar, tik ob obali, ki ponuja res neverjeten razgled. Dan 4, Kastos – Itaca (Vathi), 17 milj Vsak navtik mora vsaj enkrat v \u017eivljenju obiskati Itako –\u00a0 mitolo\u0161ki Odisejev otok. Od mesta Kastos potrebujemo le 3 ure plovbe, da dose\u017eemo ta legendarni otok, ki se razteza se v smeri sever-jug in je dolg 23 kilometrov, s skupno povr\u0161ino 96 km2. Otok je od Kefalonije na zahodu lo\u010den s kanalom, dolgim \u200b\u200b8,5 km in \u0161irokim od 2 do 4,8 km. Obala je dolga pribli\u017eno 72 km. Itaka je ve\u010dinoma razgibana in hribovita, v ve\u010d majhnih dolinah pa gojijo oljke, vinsko trto, zelenjavo in sadje. Tri najve\u010dje gore so Pataleiko, Homerska gora Neritos in Exogi na severu. Otok svojo slavo dolguje gr\u0161kim mitom. Po vsem svetu je poznan po Homerjevih epih Iliada in Odiseja, kot rojstni kraj gr\u0161kega junaka Odiseja. Ime Itaka se v \u0161tevilnih pesmih in literaturi simboli\u010dno uporablja za ozna\u010devanje cilja, hrepenenja po domovini, nostalgije in vrnitve. Ime Itaka je ostalo nespremenjeno od anti\u010dnih \u010dasov. O izvoru imena Itaka obstajajo razli\u010dne razlage; po nekaterih je otok dobil ime po mitolo\u0161kem junaku Itaki, po drugih po gr\u0161ki besedi “ithy”, kar pomeni veselo, nekateri pa menijo, da izvira iz feni\u010danske besede “utica”, ki pomeni kolonija. Otok je bil najverjetneje naseljen \u017ee 3000-2000 let pred na\u0161im \u0161tetjem. V mikenskem obdobju je bil sede\u017e regije Kefalonija. Rimljani so otok osvojili v drugem stoletju pr. n. \u0161t, kasneje pa je postal del Bizantinskega cesarstva. Normani so Itako vladali v 12. in 13. stoletju, nato pa je po kraj\u0161em obdobju tur\u0161ke oblasti pri\u0161la v roke Benetk. Itako so nato konec 19. stoletja zasedli Francozi, leta 1809 pa so jo osvojili Britanci. Osvobojeno je bilo leta 1864 in priklju\u010deno Gr\u010diji. Ve\u010dina oto\u0161ke arhitekture je bila uni\u010dena v potresu leta 1953 in takrat se je tudi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo prebivalcev, ko se je ve\u010dina preselila v ve\u010dja gr\u0161ka mesta (danes \u017eivi na otoku \u0161e cca 2.500 prebivalcev). Njegova obala neverjetnih belih skal je prepletena s \u0161tevilnimi tradicionalnimi vasmi in \u010dudovitimi zalivi, medtem ko je njegova smaragdno zelena voda idealna za ljubitelje vodnih \u0161portov, kot sta potapljanje in kajaka\u0161tvo. Glavno pristani\u0161\u010de Itake, Vathi, je tudi najve\u010dje naravno pristani\u0161\u010de v Evropi, ki ponuja vrsto storitev, je pa hkrati polno \u017eivljenja in z zna\u010dilnimi dvonadstropnimi tradicionalnimi hi\u0161ami, ki obdajajo doke. Za privez svetujejo, da se izbere zahodno stran pristani\u0161\u010da. Samo mesto je vredno ogleda zaradi majhnega arheolo\u0161kega muzeja in Muzeja folklore in kulture. Nedale\u010d od mesta je tudi legendarna jama nimf (Marmarospilia), izvir Arethusa in ru\u0161evine starodavnega mesta Alalkomenai (Alalcomenae). Arheolo\u0161ki muzej je tudi v mestu Stavros (drugo najve\u010dje mesto na otoku), ki ohranja starodavne relikvije najdene v jami Loizou in izkopavanjih na hribu v bli\u017eini mesta Pelikata. Toda glavna atrakcija, seveda, so ru\u0161evine anti\u010dne pala\u010de, ki jo mnogi zgodovinarji opisujejo kot posest legendarnega Odiseja. Med najzanimivej\u0161imi destinacijami na otoku je Kioni, vasica, zgrajena v obliki amfiteatra, za katero so zna\u010dilne majhne hi\u0161ice, ki se prepletajo z oljkami in borovci, ki pre\u017eemajo njene tlakovane uli\u010dice. Tako kot Frikes, ribi\u0161ka vasica, ki jo obvladujeta dva mlina na veter in le\u017ei na koncu dolgega ozkega zaliva. Vsekakor pla\u017ee vredne obiska so Afales, s svojim belim peskom v kontrastu s turkizno vodo; zaliv Polis, ki se nahaja severno od Vathija in Ormos Schinos, eden najve\u010djih zalivov Itake, od koder lahko po skrivnih poteh pridemo do \u010dudovite pla\u017ee Gidaki. Druge predlagane pla\u017ee so Filiatro, Sarakiniko in Agios Andreas. Dan 5, Itaca (Vathi) – Kefalonija (Fiskardo), 15,5 milj \u010cas je, da zapustimo ta mitolo\u0161ko bogat otok in zaplujemo proti novemu cilju – kraj Fiskardo na Kefaloniji, kamor prispemo v pribli\u017eno 2,5 urah plovbe. \u010ceprav je otok…<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":16575,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[87],"tags":[125],"yoast_head":"\nOdkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"7-dnevno jadranje po \u010dudovitem otoku Lefkada, kraju s pristnim in spro\u0161\u010denim vzdu\u0161jem, stran od mno\u017eice turistov, kjer najdemo obale redke lepote s pogledom na svetlo modro morje. Lefkada, otok znan tudi po imenu Lefkas, z lahko dostopnim letali\u0161\u010dem na bli\u017enji Prevezi (oddaljeno cca 1h od mesta Lefkada), je eden najbolj\u0161ih krajev za za\u010detek odkrivanja Jonskih otokov z jadrnico. Svetovno znani otoki, kot so Kefalonija, Itaka in Kalamos, so dejansko vsi znotraj nekaj navti\u010dnih milj od Lefkade. Sam otok Lefkada ima skupno povr\u0161ino 336 km\u00b2 z najvi\u0161jim vrhom Stavrota (1158 m) in je od kopna lo\u010den s prelivom, \u0161irokim pribli\u017eno 2 km (preliv je danes premo\u0161\u010den z mostom). Lefkada je prete\u017eno kamnita in hribovita z nekaj manj\u0161imi plodnimi dolinami. V teh dolinah vzgajajo oljke, vinsko trto, agrume, sadje in zelenjavo. Lefkada prvotno ni bila otok, ampak je bila s svojo severno konico povezana z gr\u0161ko celino. Vendar so \u017ee v 7. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem otok lo\u010dili od celine. Korint\u010dani, ki so okoli leta 640 pr. \u0161t. \u0161t. ustanovili prva naselja, tako da lahko tako v zavetju otoka pluli ob celini. Vse do danes je vodna pot globoka samo 5 m. Na vzhodni obali otoka so manj\u0161a naselja, letovi\u0161\u010da Ligia, Nikiana in Perigiali. Vsa naselja so severno od najve\u010djega naselja in letovi\u0161\u010da na vzhodni obali Nidri. To je podro\u010dje iz katerega je mo\u010d videti otok Skorpios, ki je bil nekdaj v lasti Aristotela Onassisa, danes pa je v lasti ruske dru\u017eine Ribolovlev. S te strani se da videti tudi otok Meganisi ter druge manj\u0161e otoke in obalo celinske Gr\u010dije, je pa od tu mo\u017een tudi prevoz s trajekti na otoke Kefalonijo, Itako in Meganisi. Na jugu otoka je letovi\u0161\u010de Vasiliki, osrednje sredi\u0161\u010de za srfanje na otoku. Vasiliki je s trajekti povezan s Kefalonijo in Itako. Osrednja obalna cesta povezuje Vasiliki z letovi\u0161\u010dem Nidri (20 km) in glavnim mestom Lefkada. Speljana je skozi vasi, zaklju\u010dena pa je tudi izgradnja obvoznice, ki povezuje naselja na zahodni obali otoka. Na jugu otoka je Rt Lefkada, kjer je gr\u0161ka pesnica Sapfo sko\u010dila v smrt iz 30 m visoke pe\u010dine. Za tiste, ki si \u017eelite iti \u0161e nekoliko ju\u017eneje, vas tam pri\u010dakuje priljubljeni otok Zakintos s svojo znamenito pla\u017eo. Na severu vas \u010dakata prav tako \u010dudovita otoka Paxos in Antipaxos ter celinski predeli Parga in Syvota, svetovno znani otok Krf pa ima dovolj vsebine za ve\u010ddnevni postanek. Zahvaljujo\u010d majhnim razdaljam med otoki je celoten vzhodni del Jonskega morja za\u0161\u010diten pred vremenskimi vplivi in \u200b\u200bson\u010den ve\u010dino dni v letu, a tudi dovolj vetroven, da lahko u\u017eivate v jadranju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 1, Lefkada – Meganisi, 11 milj Ta itinerarij se pri\u010dne v nacionalnem pristani\u0161\u010du mesta Lefkas, od koder z nekaj urno mirno plovbo dose\u017eemo Meganisi, ki se nahaja med otokom Lefkada in gr\u0161ko celino, tik ob otoku Skorpios. Meganisi je otok, poln \u010dudovitih zalivov in postajali\u0161\u010d za kopanje. Skupna povr\u0161ina otoka je okoli 22 km in otok od celine lo\u010di morski preliv, \u0161irok par kilometrov. Njegovo obalo krasijo majhne pla\u017ee v obliki fjordov ter nedotaknjeni in samotni zalivi. Za postanek se lahko odlo\u010dite za privez v naravnem pristani\u0161\u010du Spilia v Spartochoriju ali v marini v vasi Vathy. Na otoku so tri vasi, Katomeri (453 prebivalcev) in pristani\u0161\u010di Vathy (145 prebivalcev) in Spartokori (gr\u0161ko Spartochori, 492 prebivalcev). Na voljo je tudi pristani\u0161\u010de na Atheni Bay, ki ga uporabljajo predvsem za ribi\u0161ke \u010dolne. Meganisi povezujejo z Lefkado trajekti iz mest Vathy in Spartochori. Meganisi ima osnovno \u0161olo, bankomat, cerkve. Za potrebe turizma je na otoku hotel in nekaj drugih manj\u0161ih preno\u010ditvenih objektov. Otok nima srednje \u0161ole, tako da u\u010denci obiskujejo bli\u017enje \u0161ole v Nidriju ali v mestu Lefkada. Nekateri raziskovalci, vklju\u010dno z Wilhelmom D\u00f6rpfeldom ocenjujejo, da je Meganisi homerski otok Krocylea, ki je bil del\u00a0Odisejevega\u00a0“kraljestva”. Na severni strani Meganisija je ve\u010d naravnih zalivov, obdanih z bujno jonsko pokrajino. Na jugovzhodni strani je ve\u010d jam, med katerimi je najbolj opazna jama Papanikolis. Ime je dobila po podmornici Papanikolis, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni in je ravno tu na\u0161la svoje zato\u010di\u0161\u010de (danes je to podmornico mo\u017eno videti v pomorskem muzeju v\u00a0Atenah). Kopanje v jami je edinstven dogodek, saj kristalna voda omogo\u010da pogled \u010disto do dna. Tudi \u010de pogledate navzgor, lahko ob\u010dudujete kapnike, ki visijo s strehe. Lahko zaplavate do majhne pe\u0161\u010dene pla\u017ee znotraj jame in ob\u010dudujete \u010dudovit razgled. Vendar pa tukaj\u0161nje globoke vode in kamnito dno ne bodo dovolili, da bi vrgli sidro. Zanimivi so tudi otok Thilia, za\u0161\u010diten pred severozahodnimi vetrovi, zaliv Atherinos, ena izmed priljubljenih destinacij tudi doma\u010dinov in Abelakia, kjer je tudi nekaj tipi\u010dnih gr\u0161kih tavern za kosilo po kopanju. Za tiste, ki imate radi zasebnost, se ob ju\u017eni obali Meganisija nahaja oto\u010dek Kithros, kjer pa lahko na globini 8 metrov zasidrata najve\u010d 2 \u010dolna. Dan 2, Meganisi – Kalamos, 15,5 milj Ko zapustimo otok Meganisi nas od na\u0161e naslednje destinacije lo\u010di le plovba cca 2h, in \u017ee od dale\u010d lahko opazimo Kalamos s svojo gorato podobo. Otok se nahaja prav v osr\u010dju za\u0161\u010ditenega morskega obmo\u010dja notranjega Jonskega morja. Tako nas otok sprejme odprtih rok, z njegovimi grmi\u010devji in sijo\u010dimi borovci, ki gledajo na majhne zapu\u0161\u010dene pla\u017ee s peskom in kamen\u010dki, oblite s turkizno in kristalno vodo. Privez v majhnem pristani\u0161\u010du Kalamos, neko\u010d zato\u010di\u0161\u010de ribi\u010dev, nam takoj ponudi prilo\u017enost, da se zaljubimo v njegovo slikovito in spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je, z nekaj tavernami za u\u017eivanje v lokalni hrani in pija\u010di. V pristani\u0161\u010du je tudi sede\u017e obalne stra\u017ee za morebitne navti\u010dne informacije. Drugi postanek za raziskovanje otoka in predvsem za kopanje je Agios Donatos, ki je dobil ime po starodavni kr\u0161\u010danski kapeli, ki je bila tam zgrajena. Tu lahko vr\u017eemo sidro na 5-metrskem pe\u0161\u010denem dnu in ostanemo za\u0161\u010diteni pred severozahodnimi vetrovi. Vabi pa tudi Asprogiali, ki nas o\u010dara z dvema majhnima pla\u017eama, gostim borovim gozdom in smaragdno vodo.\u00a0 Ime Kalamos v gr\u0161\u010dini pomeni trs in prisotnost te rastline ob njegovi obali v preteklosti je morda otoku dala ime. Druga razli\u010dica pravi, da je imel otok ve\u010d pla\u017e z dobrim peskom (Kali Ammos v gr\u0161\u010dini), od tod tudi ime. Po popisu leta 2011 je imel otok 496 prebivalcev, povr\u0161ina kopnega je 24,964 km2 (9,639 kvadratnih milj), najvi\u0161ja to\u010dka pa je 754 m nad morsko gladino. Glavno naselje na otoku je pristani\u0161ko mesto K\u00e1lamos (454 prebivalcev) na vzhodni obali otoka ter severno kraj Episkopi (42 prebivalcev), ki je \u0161e edina naseljena vas na otoku. Vas Kefali, znana tudi po bene\u0161kem imenu Porto Leone, je bila po jonskem potresu leta 1953 opu\u0161\u010dena. Glavna cerkev je \u0161e vedno v uporabi in \u0161e vedno hrani sveto podobo Device Marije, ki velja tudi za \u010dudodelnico. Cerkev in podoba godujeta dvakrat letno (enega 30. junija in drugega 15. avgusta). Pred verskim praznovanjem na ta dan sledijo tradicionalna praznovanja z ljudsko glasbo. Prihajajo ljudje z otoka in vse okolice. Kon\u010dno je tu \u0161e Formikoula, edinstven otok, ki je dosegljiv samo po morju in je dovolj izoliran, da gosti sredozemskega tjulnja. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 3, Kalamos – Kastos, 6,1 milja Z 1-urno plovbo smo \u017ee na otoku Kastos, \u0161e en majhen devi\u0161ki otok z veliko zelenja in nasmejanimi ljudmi, le nekaj tavernami in supermarketom. Zaradi svoje strate\u0161ke lege in \u010darobnega vzdu\u0161ja, kjer lahko najdete le mir in harmonijo, je odli\u010dno zato\u010di\u0161\u010de za posadko jadrnice. Kljub temu, da je Kastos le do kilometra \u0161irok pas zemlje ter v dol\u017eino meri zgolj 8 km, \u0161e vedno uspe zdru\u017eiti me\u0161anico razli\u010dnih pokrajin: kamnito na zahodu zamenjajo pe\u0161\u010dene in prodnate pla\u017ee z elektri\u010dno modro vodo na vzhodu, kjer so zalivi, ki ponujajo \u0161tevilne to\u010dke za varen privez. Na celotnem otoku \u017eivi manj kot 100 ljudi, ve\u010dinoma starej\u0161ih, ki poleti sprejmejo turiste in sorodnike, ki se vrnejo na po\u010ditnice v domovino. Zelo malo avtomobilov kro\u017ei po otoku in dostop za druge avtomobilov je prepovedan, tako da, \u010de kdo \u017eeli potovati vzdol\u017e celotne obale otoka, lahko prosi za prevoz enega od va\u0161kih stare\u0161in, ki lahko postane osebni lokalni vodnik v \u010dasu bivanja na otoku. Nasvet: ne sme se zapustiti Kastos brez hitrega postanka in u\u017eivanja v turkiznih vodah otoka v Wasp Bayu (\u010deprav tu ni sre\u010dati nobeni os). Sicer je otok res miniaturen, a ima svoj muzej, majhen in prijazen, v mestu Kastos. Glavna zanimivost tukaj je okostje mladoletnega kita, ki ga je v 70. letih naplavilo na obalo otoka. Doma\u010dini vedo veliko o razstavljenih predmetih in vam bodo znali povedati zanimive podrobnosti o vsem. Za nekaj evrov pa je to kar zanimivo. Namig: obisk taverne Windmill restaurant & bar, tik ob obali, ki ponuja res neverjeten razgled. Dan 4, Kastos – Itaca (Vathi), 17 milj Vsak navtik mora vsaj enkrat v \u017eivljenju obiskati Itako –\u00a0 mitolo\u0161ki Odisejev otok. Od mesta Kastos potrebujemo le 3 ure plovbe, da dose\u017eemo ta legendarni otok, ki se razteza se v smeri sever-jug in je dolg 23 kilometrov, s skupno povr\u0161ino 96 km2. Otok je od Kefalonije na zahodu lo\u010den s kanalom, dolgim \u200b\u200b8,5 km in \u0161irokim od 2 do 4,8 km. Obala je dolga pribli\u017eno 72 km. Itaka je ve\u010dinoma razgibana in hribovita, v ve\u010d majhnih dolinah pa gojijo oljke, vinsko trto, zelenjavo in sadje. Tri najve\u010dje gore so Pataleiko, Homerska gora Neritos in Exogi na severu. Otok svojo slavo dolguje gr\u0161kim mitom. Po vsem svetu je poznan po Homerjevih epih Iliada in Odiseja, kot rojstni kraj gr\u0161kega junaka Odiseja. Ime Itaka se v \u0161tevilnih pesmih in literaturi simboli\u010dno uporablja za ozna\u010devanje cilja, hrepenenja po domovini, nostalgije in vrnitve. Ime Itaka je ostalo nespremenjeno od anti\u010dnih \u010dasov. O izvoru imena Itaka obstajajo razli\u010dne razlage; po nekaterih je otok dobil ime po mitolo\u0161kem junaku Itaki, po drugih po gr\u0161ki besedi “ithy”, kar pomeni veselo, nekateri pa menijo, da izvira iz feni\u010danske besede “utica”, ki pomeni kolonija. Otok je bil najverjetneje naseljen \u017ee 3000-2000 let pred na\u0161im \u0161tetjem. V mikenskem obdobju je bil sede\u017e regije Kefalonija. Rimljani so otok osvojili v drugem stoletju pr. n. \u0161t, kasneje pa je postal del Bizantinskega cesarstva. Normani so Itako vladali v 12. in 13. stoletju, nato pa je po kraj\u0161em obdobju tur\u0161ke oblasti pri\u0161la v roke Benetk. Itako so nato konec 19. stoletja zasedli Francozi, leta 1809 pa so jo osvojili Britanci. Osvobojeno je bilo leta 1864 in priklju\u010deno Gr\u010diji. Ve\u010dina oto\u0161ke arhitekture je bila uni\u010dena v potresu leta 1953 in takrat se je tudi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo prebivalcev, ko se je ve\u010dina preselila v ve\u010dja gr\u0161ka mesta (danes \u017eivi na otoku \u0161e cca 2.500 prebivalcev). Njegova obala neverjetnih belih skal je prepletena s \u0161tevilnimi tradicionalnimi vasmi in \u010dudovitimi zalivi, medtem ko je njegova smaragdno zelena voda idealna za ljubitelje vodnih \u0161portov, kot sta potapljanje in kajaka\u0161tvo. Glavno pristani\u0161\u010de Itake, Vathi, je tudi najve\u010dje naravno pristani\u0161\u010de v Evropi, ki ponuja vrsto storitev, je pa hkrati polno \u017eivljenja in z zna\u010dilnimi dvonadstropnimi tradicionalnimi hi\u0161ami, ki obdajajo doke. Za privez svetujejo, da se izbere zahodno stran pristani\u0161\u010da. Samo mesto je vredno ogleda zaradi majhnega arheolo\u0161kega muzeja in Muzeja folklore in kulture. Nedale\u010d od mesta je tudi legendarna jama nimf (Marmarospilia), izvir Arethusa in ru\u0161evine starodavnega mesta Alalkomenai (Alalcomenae). Arheolo\u0161ki muzej je tudi v mestu Stavros (drugo najve\u010dje mesto na otoku), ki ohranja starodavne relikvije najdene v jami Loizou in izkopavanjih na hribu v bli\u017eini mesta Pelikata. Toda glavna atrakcija, seveda, so ru\u0161evine anti\u010dne pala\u010de, ki jo mnogi zgodovinarji opisujejo kot posest legendarnega Odiseja. Med najzanimivej\u0161imi destinacijami na otoku je Kioni, vasica, zgrajena v obliki amfiteatra, za katero so zna\u010dilne majhne hi\u0161ice, ki se prepletajo z oljkami in borovci, ki pre\u017eemajo njene tlakovane uli\u010dice. Tako kot Frikes, ribi\u0161ka vasica, ki jo obvladujeta dva mlina na veter in le\u017ei na koncu dolgega ozkega zaliva. Vsekakor pla\u017ee vredne obiska so Afales, s svojim belim peskom v kontrastu s turkizno vodo; zaliv Polis, ki se nahaja severno od Vathija in Ormos Schinos, eden najve\u010djih zalivov Itake, od koder lahko po skrivnih poteh pridemo do \u010dudovite pla\u017ee Gidaki. Druge predlagane pla\u017ee so Filiatro, Sarakiniko in Agios Andreas. Dan 5, Itaca (Vathi) – Kefalonija (Fiskardo), 15,5 milj \u010cas je, da zapustimo ta mitolo\u0161ko bogat otok in zaplujemo proti novemu cilju – kraj Fiskardo na Kefaloniji, kamor prispemo v pribli\u017eno 2,5 urah plovbe. \u010ceprav je otok...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-11-24T09:22:43+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"797\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"14 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg\",\"width\":1200,\"height\":797},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/\",\"name\":\"Odkrijte \\u010darobno Lefkado, \\u010dude\\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2022-11-24T09:22:43+00:00\",\"dateModified\":\"2022-11-24T09:22:43+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Odkrijte \\u010darobno Lefkado, \\u010dude\\u017e Jonskega morja\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Odkrijte \\u010darobno Lefkado, \\u010dude\\u017e Jonskega morja\",\"datePublished\":\"2022-11-24T09:22:43+00:00\",\"dateModified\":\"2022-11-24T09:22:43+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage\"},\"wordCount\":2955,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg\",\"keywords\":[\"Gr\\u010dija\"],\"articleSection\":[\"Itinerarji\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog","og_description":"7-dnevno jadranje po \u010dudovitem otoku Lefkada, kraju s pristnim in spro\u0161\u010denim vzdu\u0161jem, stran od mno\u017eice turistov, kjer najdemo obale redke lepote s pogledom na svetlo modro morje. Lefkada, otok znan tudi po imenu Lefkas, z lahko dostopnim letali\u0161\u010dem na bli\u017enji Prevezi (oddaljeno cca 1h od mesta Lefkada), je eden najbolj\u0161ih krajev za za\u010detek odkrivanja Jonskih otokov z jadrnico. Svetovno znani otoki, kot so Kefalonija, Itaka in Kalamos, so dejansko vsi znotraj nekaj navti\u010dnih milj od Lefkade. Sam otok Lefkada ima skupno povr\u0161ino 336 km\u00b2 z najvi\u0161jim vrhom Stavrota (1158 m) in je od kopna lo\u010den s prelivom, \u0161irokim pribli\u017eno 2 km (preliv je danes premo\u0161\u010den z mostom). Lefkada je prete\u017eno kamnita in hribovita z nekaj manj\u0161imi plodnimi dolinami. V teh dolinah vzgajajo oljke, vinsko trto, agrume, sadje in zelenjavo. Lefkada prvotno ni bila otok, ampak je bila s svojo severno konico povezana z gr\u0161ko celino. Vendar so \u017ee v 7. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem otok lo\u010dili od celine. Korint\u010dani, ki so okoli leta 640 pr. \u0161t. \u0161t. ustanovili prva naselja, tako da lahko tako v zavetju otoka pluli ob celini. Vse do danes je vodna pot globoka samo 5 m. Na vzhodni obali otoka so manj\u0161a naselja, letovi\u0161\u010da Ligia, Nikiana in Perigiali. Vsa naselja so severno od najve\u010djega naselja in letovi\u0161\u010da na vzhodni obali Nidri. To je podro\u010dje iz katerega je mo\u010d videti otok Skorpios, ki je bil nekdaj v lasti Aristotela Onassisa, danes pa je v lasti ruske dru\u017eine Ribolovlev. S te strani se da videti tudi otok Meganisi ter druge manj\u0161e otoke in obalo celinske Gr\u010dije, je pa od tu mo\u017een tudi prevoz s trajekti na otoke Kefalonijo, Itako in Meganisi. Na jugu otoka je letovi\u0161\u010de Vasiliki, osrednje sredi\u0161\u010de za srfanje na otoku. Vasiliki je s trajekti povezan s Kefalonijo in Itako. Osrednja obalna cesta povezuje Vasiliki z letovi\u0161\u010dem Nidri (20 km) in glavnim mestom Lefkada. Speljana je skozi vasi, zaklju\u010dena pa je tudi izgradnja obvoznice, ki povezuje naselja na zahodni obali otoka. Na jugu otoka je Rt Lefkada, kjer je gr\u0161ka pesnica Sapfo sko\u010dila v smrt iz 30 m visoke pe\u010dine. Za tiste, ki si \u017eelite iti \u0161e nekoliko ju\u017eneje, vas tam pri\u010dakuje priljubljeni otok Zakintos s svojo znamenito pla\u017eo. Na severu vas \u010dakata prav tako \u010dudovita otoka Paxos in Antipaxos ter celinski predeli Parga in Syvota, svetovno znani otok Krf pa ima dovolj vsebine za ve\u010ddnevni postanek. Zahvaljujo\u010d majhnim razdaljam med otoki je celoten vzhodni del Jonskega morja za\u0161\u010diten pred vremenskimi vplivi in \u200b\u200bson\u010den ve\u010dino dni v letu, a tudi dovolj vetroven, da lahko u\u017eivate v jadranju. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 1, Lefkada – Meganisi, 11 milj Ta itinerarij se pri\u010dne v nacionalnem pristani\u0161\u010du mesta Lefkas, od koder z nekaj urno mirno plovbo dose\u017eemo Meganisi, ki se nahaja med otokom Lefkada in gr\u0161ko celino, tik ob otoku Skorpios. Meganisi je otok, poln \u010dudovitih zalivov in postajali\u0161\u010d za kopanje. Skupna povr\u0161ina otoka je okoli 22 km in otok od celine lo\u010di morski preliv, \u0161irok par kilometrov. Njegovo obalo krasijo majhne pla\u017ee v obliki fjordov ter nedotaknjeni in samotni zalivi. Za postanek se lahko odlo\u010dite za privez v naravnem pristani\u0161\u010du Spilia v Spartochoriju ali v marini v vasi Vathy. Na otoku so tri vasi, Katomeri (453 prebivalcev) in pristani\u0161\u010di Vathy (145 prebivalcev) in Spartokori (gr\u0161ko Spartochori, 492 prebivalcev). Na voljo je tudi pristani\u0161\u010de na Atheni Bay, ki ga uporabljajo predvsem za ribi\u0161ke \u010dolne. Meganisi povezujejo z Lefkado trajekti iz mest Vathy in Spartochori. Meganisi ima osnovno \u0161olo, bankomat, cerkve. Za potrebe turizma je na otoku hotel in nekaj drugih manj\u0161ih preno\u010ditvenih objektov. Otok nima srednje \u0161ole, tako da u\u010denci obiskujejo bli\u017enje \u0161ole v Nidriju ali v mestu Lefkada. Nekateri raziskovalci, vklju\u010dno z Wilhelmom D\u00f6rpfeldom ocenjujejo, da je Meganisi homerski otok Krocylea, ki je bil del\u00a0Odisejevega\u00a0“kraljestva”. Na severni strani Meganisija je ve\u010d naravnih zalivov, obdanih z bujno jonsko pokrajino. Na jugovzhodni strani je ve\u010d jam, med katerimi je najbolj opazna jama Papanikolis. Ime je dobila po podmornici Papanikolis, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni in je ravno tu na\u0161la svoje zato\u010di\u0161\u010de (danes je to podmornico mo\u017eno videti v pomorskem muzeju v\u00a0Atenah). Kopanje v jami je edinstven dogodek, saj kristalna voda omogo\u010da pogled \u010disto do dna. Tudi \u010de pogledate navzgor, lahko ob\u010dudujete kapnike, ki visijo s strehe. Lahko zaplavate do majhne pe\u0161\u010dene pla\u017ee znotraj jame in ob\u010dudujete \u010dudovit razgled. Vendar pa tukaj\u0161nje globoke vode in kamnito dno ne bodo dovolili, da bi vrgli sidro. Zanimivi so tudi otok Thilia, za\u0161\u010diten pred severozahodnimi vetrovi, zaliv Atherinos, ena izmed priljubljenih destinacij tudi doma\u010dinov in Abelakia, kjer je tudi nekaj tipi\u010dnih gr\u0161kih tavern za kosilo po kopanju. Za tiste, ki imate radi zasebnost, se ob ju\u017eni obali Meganisija nahaja oto\u010dek Kithros, kjer pa lahko na globini 8 metrov zasidrata najve\u010d 2 \u010dolna. Dan 2, Meganisi – Kalamos, 15,5 milj Ko zapustimo otok Meganisi nas od na\u0161e naslednje destinacije lo\u010di le plovba cca 2h, in \u017ee od dale\u010d lahko opazimo Kalamos s svojo gorato podobo. Otok se nahaja prav v osr\u010dju za\u0161\u010ditenega morskega obmo\u010dja notranjega Jonskega morja. Tako nas otok sprejme odprtih rok, z njegovimi grmi\u010devji in sijo\u010dimi borovci, ki gledajo na majhne zapu\u0161\u010dene pla\u017ee s peskom in kamen\u010dki, oblite s turkizno in kristalno vodo. Privez v majhnem pristani\u0161\u010du Kalamos, neko\u010d zato\u010di\u0161\u010de ribi\u010dev, nam takoj ponudi prilo\u017enost, da se zaljubimo v njegovo slikovito in spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je, z nekaj tavernami za u\u017eivanje v lokalni hrani in pija\u010di. V pristani\u0161\u010du je tudi sede\u017e obalne stra\u017ee za morebitne navti\u010dne informacije. Drugi postanek za raziskovanje otoka in predvsem za kopanje je Agios Donatos, ki je dobil ime po starodavni kr\u0161\u010danski kapeli, ki je bila tam zgrajena. Tu lahko vr\u017eemo sidro na 5-metrskem pe\u0161\u010denem dnu in ostanemo za\u0161\u010diteni pred severozahodnimi vetrovi. Vabi pa tudi Asprogiali, ki nas o\u010dara z dvema majhnima pla\u017eama, gostim borovim gozdom in smaragdno vodo.\u00a0 Ime Kalamos v gr\u0161\u010dini pomeni trs in prisotnost te rastline ob njegovi obali v preteklosti je morda otoku dala ime. Druga razli\u010dica pravi, da je imel otok ve\u010d pla\u017e z dobrim peskom (Kali Ammos v gr\u0161\u010dini), od tod tudi ime. Po popisu leta 2011 je imel otok 496 prebivalcev, povr\u0161ina kopnega je 24,964 km2 (9,639 kvadratnih milj), najvi\u0161ja to\u010dka pa je 754 m nad morsko gladino. Glavno naselje na otoku je pristani\u0161ko mesto K\u00e1lamos (454 prebivalcev) na vzhodni obali otoka ter severno kraj Episkopi (42 prebivalcev), ki je \u0161e edina naseljena vas na otoku. Vas Kefali, znana tudi po bene\u0161kem imenu Porto Leone, je bila po jonskem potresu leta 1953 opu\u0161\u010dena. Glavna cerkev je \u0161e vedno v uporabi in \u0161e vedno hrani sveto podobo Device Marije, ki velja tudi za \u010dudodelnico. Cerkev in podoba godujeta dvakrat letno (enega 30. junija in drugega 15. avgusta). Pred verskim praznovanjem na ta dan sledijo tradicionalna praznovanja z ljudsko glasbo. Prihajajo ljudje z otoka in vse okolice. Kon\u010dno je tu \u0161e Formikoula, edinstven otok, ki je dosegljiv samo po morju in je dovolj izoliran, da gosti sredozemskega tjulnja. Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil na Jonskih otokih Dan 3, Kalamos – Kastos, 6,1 milja Z 1-urno plovbo smo \u017ee na otoku Kastos, \u0161e en majhen devi\u0161ki otok z veliko zelenja in nasmejanimi ljudmi, le nekaj tavernami in supermarketom. Zaradi svoje strate\u0161ke lege in \u010darobnega vzdu\u0161ja, kjer lahko najdete le mir in harmonijo, je odli\u010dno zato\u010di\u0161\u010de za posadko jadrnice. Kljub temu, da je Kastos le do kilometra \u0161irok pas zemlje ter v dol\u017eino meri zgolj 8 km, \u0161e vedno uspe zdru\u017eiti me\u0161anico razli\u010dnih pokrajin: kamnito na zahodu zamenjajo pe\u0161\u010dene in prodnate pla\u017ee z elektri\u010dno modro vodo na vzhodu, kjer so zalivi, ki ponujajo \u0161tevilne to\u010dke za varen privez. Na celotnem otoku \u017eivi manj kot 100 ljudi, ve\u010dinoma starej\u0161ih, ki poleti sprejmejo turiste in sorodnike, ki se vrnejo na po\u010ditnice v domovino. Zelo malo avtomobilov kro\u017ei po otoku in dostop za druge avtomobilov je prepovedan, tako da, \u010de kdo \u017eeli potovati vzdol\u017e celotne obale otoka, lahko prosi za prevoz enega od va\u0161kih stare\u0161in, ki lahko postane osebni lokalni vodnik v \u010dasu bivanja na otoku. Nasvet: ne sme se zapustiti Kastos brez hitrega postanka in u\u017eivanja v turkiznih vodah otoka v Wasp Bayu (\u010deprav tu ni sre\u010dati nobeni os). Sicer je otok res miniaturen, a ima svoj muzej, majhen in prijazen, v mestu Kastos. Glavna zanimivost tukaj je okostje mladoletnega kita, ki ga je v 70. letih naplavilo na obalo otoka. Doma\u010dini vedo veliko o razstavljenih predmetih in vam bodo znali povedati zanimive podrobnosti o vsem. Za nekaj evrov pa je to kar zanimivo. Namig: obisk taverne Windmill restaurant & bar, tik ob obali, ki ponuja res neverjeten razgled. Dan 4, Kastos – Itaca (Vathi), 17 milj Vsak navtik mora vsaj enkrat v \u017eivljenju obiskati Itako –\u00a0 mitolo\u0161ki Odisejev otok. Od mesta Kastos potrebujemo le 3 ure plovbe, da dose\u017eemo ta legendarni otok, ki se razteza se v smeri sever-jug in je dolg 23 kilometrov, s skupno povr\u0161ino 96 km2. Otok je od Kefalonije na zahodu lo\u010den s kanalom, dolgim \u200b\u200b8,5 km in \u0161irokim od 2 do 4,8 km. Obala je dolga pribli\u017eno 72 km. Itaka je ve\u010dinoma razgibana in hribovita, v ve\u010d majhnih dolinah pa gojijo oljke, vinsko trto, zelenjavo in sadje. Tri najve\u010dje gore so Pataleiko, Homerska gora Neritos in Exogi na severu. Otok svojo slavo dolguje gr\u0161kim mitom. Po vsem svetu je poznan po Homerjevih epih Iliada in Odiseja, kot rojstni kraj gr\u0161kega junaka Odiseja. Ime Itaka se v \u0161tevilnih pesmih in literaturi simboli\u010dno uporablja za ozna\u010devanje cilja, hrepenenja po domovini, nostalgije in vrnitve. Ime Itaka je ostalo nespremenjeno od anti\u010dnih \u010dasov. O izvoru imena Itaka obstajajo razli\u010dne razlage; po nekaterih je otok dobil ime po mitolo\u0161kem junaku Itaki, po drugih po gr\u0161ki besedi “ithy”, kar pomeni veselo, nekateri pa menijo, da izvira iz feni\u010danske besede “utica”, ki pomeni kolonija. Otok je bil najverjetneje naseljen \u017ee 3000-2000 let pred na\u0161im \u0161tetjem. V mikenskem obdobju je bil sede\u017e regije Kefalonija. Rimljani so otok osvojili v drugem stoletju pr. n. \u0161t, kasneje pa je postal del Bizantinskega cesarstva. Normani so Itako vladali v 12. in 13. stoletju, nato pa je po kraj\u0161em obdobju tur\u0161ke oblasti pri\u0161la v roke Benetk. Itako so nato konec 19. stoletja zasedli Francozi, leta 1809 pa so jo osvojili Britanci. Osvobojeno je bilo leta 1864 in priklju\u010deno Gr\u010diji. Ve\u010dina oto\u0161ke arhitekture je bila uni\u010dena v potresu leta 1953 in takrat se je tudi mo\u010dno zmanj\u0161alo \u0161tevilo prebivalcev, ko se je ve\u010dina preselila v ve\u010dja gr\u0161ka mesta (danes \u017eivi na otoku \u0161e cca 2.500 prebivalcev). Njegova obala neverjetnih belih skal je prepletena s \u0161tevilnimi tradicionalnimi vasmi in \u010dudovitimi zalivi, medtem ko je njegova smaragdno zelena voda idealna za ljubitelje vodnih \u0161portov, kot sta potapljanje in kajaka\u0161tvo. Glavno pristani\u0161\u010de Itake, Vathi, je tudi najve\u010dje naravno pristani\u0161\u010de v Evropi, ki ponuja vrsto storitev, je pa hkrati polno \u017eivljenja in z zna\u010dilnimi dvonadstropnimi tradicionalnimi hi\u0161ami, ki obdajajo doke. Za privez svetujejo, da se izbere zahodno stran pristani\u0161\u010da. Samo mesto je vredno ogleda zaradi majhnega arheolo\u0161kega muzeja in Muzeja folklore in kulture. Nedale\u010d od mesta je tudi legendarna jama nimf (Marmarospilia), izvir Arethusa in ru\u0161evine starodavnega mesta Alalkomenai (Alalcomenae). Arheolo\u0161ki muzej je tudi v mestu Stavros (drugo najve\u010dje mesto na otoku), ki ohranja starodavne relikvije najdene v jami Loizou in izkopavanjih na hribu v bli\u017eini mesta Pelikata. Toda glavna atrakcija, seveda, so ru\u0161evine anti\u010dne pala\u010de, ki jo mnogi zgodovinarji opisujejo kot posest legendarnega Odiseja. Med najzanimivej\u0161imi destinacijami na otoku je Kioni, vasica, zgrajena v obliki amfiteatra, za katero so zna\u010dilne majhne hi\u0161ice, ki se prepletajo z oljkami in borovci, ki pre\u017eemajo njene tlakovane uli\u010dice. Tako kot Frikes, ribi\u0161ka vasica, ki jo obvladujeta dva mlina na veter in le\u017ei na koncu dolgega ozkega zaliva. Vsekakor pla\u017ee vredne obiska so Afales, s svojim belim peskom v kontrastu s turkizno vodo; zaliv Polis, ki se nahaja severno od Vathija in Ormos Schinos, eden najve\u010djih zalivov Itake, od koder lahko po skrivnih poteh pridemo do \u010dudovite pla\u017ee Gidaki. Druge predlagane pla\u017ee so Filiatro, Sarakiniko in Agios Andreas. Dan 5, Itaca (Vathi) – Kefalonija (Fiskardo), 15,5 milj \u010cas je, da zapustimo ta mitolo\u0161ko bogat otok in zaplujemo proti novemu cilju – kraj Fiskardo na Kefaloniji, kamor prispemo v pribli\u017eno 2,5 urah plovbe. \u010ceprav je otok...","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2022-11-24T09:22:43+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":797,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"14 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg","width":1200,"height":797},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/","name":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage"},"datePublished":"2022-11-24T09:22:43+00:00","dateModified":"2022-11-24T09:22:43+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Odkrijte \u010darobno Lefkado, \u010dude\u017e Jonskega morja","datePublished":"2022-11-24T09:22:43+00:00","dateModified":"2022-11-24T09:22:43+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#webpage"},"wordCount":2955,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/01-LEFKAS.jpg","keywords":["Gr\u010dija"],"articleSection":["Itinerarji"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/odkrijte-carobno-lefkado-cudez-jonskega-morja\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19615"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19615"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19615\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19687,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19615\/revisions\/19687"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16575"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}