{"id":30042,"date":"2024-11-13T11:53:21","date_gmt":"2024-11-13T10:53:21","guid":{"rendered":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?p=30042"},"modified":"2025-01-24T12:17:21","modified_gmt":"2025-01-24T11:17:21","slug":"burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/","title":{"rendered":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu"},"content":{"rendered":"

Burja je mo\u010dan in hladen veter, ki piha iz severa do severovzhoda in redno na Jadranu, zlasti na hrva\u0161ki strani. \u017de od nekdaj vzbuja strah in spo\u0161tovanje, tudi pri najbolj izku\u0161enih jadralcih. Ko je burja posebej mo\u010dna, lahko orje po morju in pusto\u0161i celo turisti\u010dna pristani\u0161\u010da. Toda kako nastane in kdaj je najmo\u010dnej\u0161a?<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/a><\/p>\n

Burja je padajo\u010d veter, imenovan tudi “katabatski” veter. Tovrstni vetrovi nastajajo v gorah, ko se na vrhovih nabere velika koli\u010dina hladnega zraka. Zaradi gravitacije se nato ta zrak spusti po pobo\u010djih proti ni\u017ejim nadmorskim vi\u0161inam, v tem primeru proti morju. Ko hladen zrak dose\u017ee obalo, \u017ee dose\u017ee neverjetno hitrost. Tukaj za\u010dne prodirati pod toplej\u0161i in la\u017eji zrak ter pobira morske kapljice, ki jih mo\u010dni sunki prena\u0161ajo preko morja, kopnega in otokov. Burja piha s pribli\u017eno enako mo\u010djo podnevi in pono\u010di, \u010de pa nekoliko oslabi, je to obi\u010dajno med 12. in 15. uro. Nevarnost za navtike je, da se burja pojavi nenadoma in udari s silo nevihte, brez opozorila ali \u010dasa za pripravo. Poleg tega jo spremljajo zelo mo\u010dni sunki.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Kdaj piha burja?<\/strong><\/h2>\n

Silovito burjo morajo vedno upo\u0161tevati vsi, ki se odpravljajo na jadranje, \u0161e posebej jeseni in pozimi, \u010deprav se pogosto pojavlja tudi spomladi. Zimska burja lahko traja tudi do enega tedna in lahko dose\u017ee hitrost do 300 km\/h. V preteklosti sta bila julij in avgust relativno varna meseca brez burje, vendar zaradi podnebnih sprememb tega ni ve\u010d mogo\u010de zagotovo trditi. V zadnjih letih lahko naletimo na silovito burjo tudi poleti, vendar obi\u010dajno preneha v treh dneh in ni tako mo\u010dna.<\/p>\n

Kako pritisk vpliva na burjo?<\/strong><\/h2>\n

Tudi atmosferski tlak vpliva na burjo. Hladno zra\u010dno maso lahko okrepi zra\u010dna struja, ki prihaja s kopnega in nastane na stiku visokega in nizkega tlaka. To se zgodi na dva na\u010dina. Prvi\u010d, ko je visok tlak nad zasne\u017eenimi Dinarskimi gorami in nizek tlak nad toplej\u0161im Jadranom. Drugi\u010d, ko nizek tlak iz regije \u010crnega morja tr\u010di z visokim tlakom okoli Balearskih otokov. Na mestu, kjer se sre\u010data, nastane mo\u010dna zra\u010dna struja, ki piha s kopnega proti jugu in prena\u0161a hladen zrak Dinarskih gora.<\/p>\n

\"Bora\"<\/p>\n

Evo zakaj je Hrva\u0161ka dom burje<\/strong><\/h2>\n

Dinarsko gorovje je niz gorskih verig, dolgih 700 km, ki se raztezajo od Slovenije do Albanije. Gore obkro\u017eajo ve\u010dino hrva\u0161ke obale in ustvarjajo idealne pogoje za mo\u010dno burjo. Glavne odgovorne verige so Velika Kapela, Velebit in Biokovo.<\/p>\n

Burjo iz Velike Kapele lahko sre\u010damo, \u010de plujemo iz Pulja ali Reke med otoki Kvarnerskega zaliva \u2013 Krk, Cres, Rab, Prvi\u0107 in Goli otok. Mo\u010dni in redni vetrovi, ki tukaj pihajo, so oblikovali severovzhodne in vzhodne dele otokov ter vplivajo tudi na mesti Crikvenica in Senj na kopnem. Posebno pozorni bodite v Vinodolskem kanalu med kopnim in otokom Krkom, kjer teren \u0161e dodatno okrepi burjo.<\/p>\n

Velebitska o\u017eina zahrbtna z burjo<\/span><\/h3>\n

Velebitski kanal je ena izmed regij z najmo\u010dnej\u0161imi vetrovi. Burja tu ne prizadene le kopnega, obale in bli\u017enjega otoka Pag (ki je zaradi burje skoraj gol), temve\u010d tudi Novigradsko morje, povezano prek Novske o\u017eine z Velebitskim kanalom. Slednji slu\u017ei kot obmo\u010dje pospe\u0161evanja burje, kar \u0161e pove\u010da njeno hitrost.<\/p>\n

Znana Makarska riviera je prav tako izpostavljena sunkom burje, ki prihajajo z gorovja Biokovo in okoli\u0161kih vetrov, ki pihajo skozi re\u010dne doline in prelaze. Sem spadajo kraji, kot so \u0160ibenik ob izlivu reke Krke, Split in Omi\u0161. Ju\u017eneje burja prihaja z izlivom reke Neretve, dose\u017ee Mljetski kanal in polotok Pelje\u0161ac. Tudi v Dubrovniku piha burja, vendar proti jugu oslabi.<\/p>\n

\"Bora\"<\/p>\n

Nasveti za plovbo v burji\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Burja z oddaljevanjem od obale postopoma slabi, zato je v\u010dasih varneje pluti stran od obale kot pa se posku\u0161ati zasidrati v pristani\u0161\u010du, ki ni ustrezno za\u0161\u010diteno. Vendar tudi ta strategija ni brez tveganja in bi jo izbrali le v skrajni sili. Burja sicer ne ustvarja zelo globokih valov, a so ti kratki in neprimerni za manevriranje. Mo\u010dni vetrovi pogosto potiskajo plovilo stran od obale, kar na Hrva\u0161kem obi\u010dajno pomeni proti enemu od otokov. Poskrbite, da ne boste pluli na privetrni strani burje, saj vas veter lahko zanese na plitvine ali skale. Morda bi pri\u010dakovali, da je raz\u010dlenjena obala varnej\u0161a in da se lahko skrijete v bolj za\u0161\u010ditenih zalivih. A resnica je ravno nasprotna: ne le, da vas tak\u0161na obala ne bo za\u0161\u010ditila, ampak lahko boste naleteli na nepri\u010dakovane sunke, ki jih dodatno okrepi ozek teren (nekak\u0161en zra\u010dni kanal). Poleg tega burja dviguje morske kapljice, kar zmanj\u0161uje vidljivost in ote\u017euje navigacijo.<\/p>\n

Izku\u0161enej\u0161e posadke lahko plujejo v \u0161ibkej\u0161i burji, \u010de se po\u010dutijo samozavestne, in u\u017eivajo v hitri, adrenalinski plovbi. Kljub temu je burja nepredvidljiva, najve\u010dje tveganje pa predstavljajo zahrbtni sunki, ki lahko uni\u010dijo jadra in povzro\u010dijo nenadne obrate.<\/p>\n

\"Bora\"<\/p>\n

Privezovanje med burjo<\/strong><\/h2>\n

Burja skoraj onemogo\u010da privezovanje na severnih in severovzhodnih obmo\u010djih ve\u010dine hrva\u0161kih otokov. Nekatera pristani\u0161\u010da tam sploh ne delujejo med burjo, saj niso varna. Bolj\u0161a situacija je na ju\u017enih in zahodnih delih otokov, vendar iz izku\u0161enj vemo, da tudi temu ne gre popolnoma zaupati. Burja se namre\u010d lahko dvigne desetine metrov visoko, ko dose\u017ee polno mo\u010d, in zlahka pre\u010dka otok, tudi \u010de so tam vi\u0161ji hribi, pri tem pa ne izgubi svoje mo\u010di. Mo\u010dne sunke vetra lahko sre\u010damo povsod, od Cresa do Mljeta, tudi na straneh otokov, obrnjenih proti odprtemu morju.<\/p>\n

Nadloga v visoki sezoni je, da se najbolj varna in za\u0161\u010ditena pristani\u0161\u010da hitro napolnijo. Zato ni slabo imeti enega ali dva rezervna sidri\u0161\u010da, ko na\u010drtujete pot. Vedno ve\u010d marin omogo\u010da tudi spletno rezervacijo svojega priveza vnaprej.<\/p>\n

Kam se umakniti pred burjo?\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Zahodna Istra je pred burjo dobro za\u0161\u010ditena, zato so pre\u010dkanja med Hrva\u0161ko in Italijo obi\u010dajno brez te\u017eav. Kljub vetru, ki prihaja iz gore Biokovo, boste na\u0161li mirnej\u0161e vode ju\u017eno od otokov Hvar, Bra\u010d, Vis in \u0160olta. Ti otoki so namre\u010d bolj oddaljeni od kopnega, zato burja tam ni tako mo\u010dna kot v Velebitskem kanalu.<\/p>\n

V bli\u017eini Zadra nudijo najbolj\u0161o za\u0161\u010dito dobro za\u0161\u010diteni zalivi na Ugljanu in Pa\u0161manu. Tudi Dugi otok ima koristi od svoje bolj notranje lege. Zaradi \u0161ibkej\u0161e burje, ki prihaja iz ustja Neretve, so razmeroma varni tudi ju\u017eni deli otokov Lastovo in Mljet, ki sta vsaj delno za\u0161\u010ditena tudi s polotokom Pelje\u0161ac.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ali lahko burjo napovemo?\u00a0<\/strong><\/h2>\n

Burja se pogosto pojavi nenadoma ob lepem, son\u010dnem vremenu in, za razliko od juga, ve\u010dinoma med visokim zra\u010dnim tlakom, ko je nebo jasno in ne pri\u010dakujemo spremembe vremenskih razmer. Vendar pa njen prihod pa naznanjajo veliki beli oblaki na gorskih vrhovih. Veliko nam lahko povedo tudi izobarske karte. Kot smo omenili, se bo burja za\u010dela, ko se sre\u010data visok in nizek zra\u010dni tlak.<\/p>\n

Najzanesljivej\u0161a metoda je seveda spremljanje vremenskih napovedi in poslu\u0161anje lokalnih radijskih ter televizijskih oddaj. Pomembno je poudariti, da se v kanalih lahko pojavijo lokalni vetrovi, ki niso povezani le z razlikami v tlaku, temve\u010d tudi s temperaturnimi razlikami med morjem in kopnim. \u017dal je mo\u017eno, da v zvezi s tem ne prejmete nobenega opozorila.<\/p>\n

Seveda vas ne \u017eelimo vas po nepotrebnem prestra\u0161iti. Poleti je redek pojav sre\u010dati burjo, ki je ni mogo\u010de obvladati. Pomembno je le, da spremljate vremensko napoved. A to na plovbi velja, kajne?<\/p>\n

Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Burja je mo\u010dan in hladen veter, ki piha iz severa do severovzhoda in redno na Jadranu, zlasti na hrva\u0161ki strani. \u017de od nekdaj vzbuja strah in spo\u0161tovanje, tudi pri najbolj izku\u0161enih jadralcih. Ko je burja posebej mo\u010dna, lahko orje po morju in pusto\u0161i celo turisti\u010dna pristani\u0161\u010da. Toda kako nastane in kdaj je najmo\u010dnej\u0161a? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Burja je padajo\u010d veter, imenovan tudi “katabatski” veter. Tovrstni vetrovi nastajajo v gorah, ko se na vrhovih nabere velika koli\u010dina hladnega zraka. Zaradi gravitacije se nato ta zrak spusti po pobo\u010djih proti ni\u017ejim nadmorskim vi\u0161inam, v tem primeru proti morju. Ko hladen zrak dose\u017ee obalo, \u017ee dose\u017ee neverjetno hitrost. Tukaj za\u010dne prodirati pod toplej\u0161i in la\u017eji zrak ter pobira morske kapljice, ki jih mo\u010dni sunki prena\u0161ajo preko morja, kopnega in otokov. Burja piha s pribli\u017eno enako mo\u010djo podnevi in pono\u010di, \u010de pa nekoliko oslabi, je to obi\u010dajno med 12. in 15. uro. Nevarnost za navtike je, da se burja pojavi nenadoma in udari s silo nevihte, brez opozorila ali \u010dasa za pripravo. Poleg tega jo spremljajo zelo mo\u010dni sunki. Kdaj piha burja? Silovito burjo morajo vedno upo\u0161tevati vsi, ki se odpravljajo na jadranje, \u0161e posebej jeseni in pozimi, \u010deprav se pogosto pojavlja tudi spomladi. Zimska burja lahko traja tudi do enega tedna in lahko dose\u017ee hitrost do 300 km\/h. V preteklosti sta bila julij in avgust relativno varna meseca brez burje, vendar zaradi podnebnih sprememb tega ni ve\u010d mogo\u010de zagotovo trditi. V zadnjih letih lahko naletimo na silovito burjo tudi poleti, vendar obi\u010dajno preneha v treh dneh in ni tako mo\u010dna. Kako pritisk vpliva na burjo? Tudi atmosferski tlak vpliva na burjo. Hladno zra\u010dno maso lahko okrepi zra\u010dna struja, ki prihaja s kopnega in nastane na stiku visokega in nizkega tlaka. To se zgodi na dva na\u010dina. Prvi\u010d, ko je visok tlak nad zasne\u017eenimi Dinarskimi gorami in nizek tlak nad toplej\u0161im Jadranom. Drugi\u010d, ko nizek tlak iz regije \u010crnega morja tr\u010di z visokim tlakom okoli Balearskih otokov. Na mestu, kjer se sre\u010data, nastane mo\u010dna zra\u010dna struja, ki piha s kopnega proti jugu in prena\u0161a hladen zrak Dinarskih gora. Evo zakaj je Hrva\u0161ka dom burje Dinarsko gorovje je niz gorskih verig, dolgih 700 km, ki se raztezajo od Slovenije do Albanije. Gore obkro\u017eajo ve\u010dino hrva\u0161ke obale in ustvarjajo idealne pogoje za mo\u010dno burjo. Glavne odgovorne verige so Velika Kapela, Velebit in Biokovo. Burjo iz Velike Kapele lahko sre\u010damo, \u010de plujemo iz Pulja ali Reke med otoki Kvarnerskega zaliva \u2013 Krk, Cres, Rab, Prvi\u0107 in Goli otok. Mo\u010dni in redni vetrovi, ki tukaj pihajo, so oblikovali severovzhodne in vzhodne dele otokov ter vplivajo tudi na mesti Crikvenica in Senj na kopnem. Posebno pozorni bodite v Vinodolskem kanalu med kopnim in otokom Krkom, kjer teren \u0161e dodatno okrepi burjo. Velebitska o\u017eina zahrbtna z burjo Velebitski kanal je ena izmed regij z najmo\u010dnej\u0161imi vetrovi. Burja tu ne prizadene le kopnega, obale in bli\u017enjega otoka Pag (ki je zaradi burje skoraj gol), temve\u010d tudi Novigradsko morje, povezano prek Novske o\u017eine z Velebitskim kanalom. Slednji slu\u017ei kot obmo\u010dje pospe\u0161evanja burje, kar \u0161e pove\u010da njeno hitrost. Znana Makarska riviera je prav tako izpostavljena sunkom burje, ki prihajajo z gorovja Biokovo in okoli\u0161kih vetrov, ki pihajo skozi re\u010dne doline in prelaze. Sem spadajo kraji, kot so \u0160ibenik ob izlivu reke Krke, Split in Omi\u0161. Ju\u017eneje burja prihaja z izlivom reke Neretve, dose\u017ee Mljetski kanal in polotok Pelje\u0161ac. Tudi v Dubrovniku piha burja, vendar proti jugu oslabi. Nasveti za plovbo v burji\u00a0 Burja z oddaljevanjem od obale postopoma slabi, zato je v\u010dasih varneje pluti stran od obale kot pa se posku\u0161ati zasidrati v pristani\u0161\u010du, ki ni ustrezno za\u0161\u010diteno. Vendar tudi ta strategija ni brez tveganja in bi jo izbrali le v skrajni sili. Burja sicer ne ustvarja zelo globokih valov, a so ti kratki in neprimerni za manevriranje. Mo\u010dni vetrovi pogosto potiskajo plovilo stran od obale, kar na Hrva\u0161kem obi\u010dajno pomeni proti enemu od otokov. Poskrbite, da ne boste pluli na privetrni strani burje, saj vas veter lahko zanese na plitvine ali skale. Morda bi pri\u010dakovali, da je raz\u010dlenjena obala varnej\u0161a in da se lahko skrijete v bolj za\u0161\u010ditenih zalivih. A resnica je ravno nasprotna: ne le, da vas tak\u0161na obala ne bo za\u0161\u010ditila, ampak lahko boste naleteli na nepri\u010dakovane sunke, ki jih dodatno okrepi ozek teren (nekak\u0161en zra\u010dni kanal). Poleg tega burja dviguje morske kapljice, kar zmanj\u0161uje vidljivost in ote\u017euje navigacijo. Izku\u0161enej\u0161e posadke lahko plujejo v \u0161ibkej\u0161i burji, \u010de se po\u010dutijo samozavestne, in u\u017eivajo v hitri, adrenalinski plovbi. Kljub temu je burja nepredvidljiva, najve\u010dje tveganje pa predstavljajo zahrbtni sunki, ki lahko uni\u010dijo jadra in povzro\u010dijo nenadne obrate. Privezovanje med burjo Burja skoraj onemogo\u010da privezovanje na severnih in severovzhodnih obmo\u010djih ve\u010dine hrva\u0161kih otokov. Nekatera pristani\u0161\u010da tam sploh ne delujejo med burjo, saj niso varna. Bolj\u0161a situacija je na ju\u017enih in zahodnih delih otokov, vendar iz izku\u0161enj vemo, da tudi temu ne gre popolnoma zaupati. Burja se namre\u010d lahko dvigne desetine metrov visoko, ko dose\u017ee polno mo\u010d, in zlahka pre\u010dka otok, tudi \u010de so tam vi\u0161ji hribi, pri tem pa ne izgubi svoje mo\u010di. Mo\u010dne sunke vetra lahko sre\u010damo povsod, od Cresa do Mljeta, tudi na straneh otokov, obrnjenih proti odprtemu morju. Nadloga v visoki sezoni je, da se najbolj varna in za\u0161\u010ditena pristani\u0161\u010da hitro napolnijo. Zato ni slabo imeti enega ali dva rezervna sidri\u0161\u010da, ko na\u010drtujete pot. Vedno ve\u010d marin omogo\u010da tudi spletno rezervacijo svojega priveza vnaprej. Kam se umakniti pred burjo?\u00a0 Zahodna Istra je pred burjo dobro za\u0161\u010ditena, zato so pre\u010dkanja med Hrva\u0161ko in Italijo obi\u010dajno brez te\u017eav. Kljub vetru, ki prihaja iz gore Biokovo, boste na\u0161li mirnej\u0161e vode ju\u017eno od otokov Hvar, Bra\u010d, Vis in \u0160olta. Ti otoki so namre\u010d bolj oddaljeni od kopnega, zato burja tam ni tako mo\u010dna kot v Velebitskem kanalu. V bli\u017eini Zadra nudijo najbolj\u0161o za\u0161\u010dito dobro za\u0161\u010diteni zalivi na Ugljanu in Pa\u0161manu. Tudi Dugi otok ima koristi od svoje bolj notranje lege. Zaradi \u0161ibkej\u0161e burje, ki prihaja iz ustja Neretve, so razmeroma varni tudi ju\u017eni deli otokov Lastovo in Mljet, ki sta vsaj delno za\u0161\u010ditena tudi s polotokom Pelje\u0161ac. Ali lahko burjo napovemo?\u00a0 Burja se pogosto pojavi nenadoma ob lepem, son\u010dnem vremenu in, za razliko od juga, ve\u010dinoma med visokim zra\u010dnim tlakom, ko je nebo jasno in ne pri\u010dakujemo spremembe vremenskih razmer. Vendar pa njen prihod pa naznanjajo veliki beli oblaki na gorskih vrhovih. Veliko nam lahko povedo tudi izobarske karte. Kot smo omenili, se bo burja za\u010dela, ko se sre\u010data visok in nizek zra\u010dni tlak. Najzanesljivej\u0161a metoda je seveda spremljanje vremenskih napovedi in poslu\u0161anje lokalnih radijskih ter televizijskih oddaj. Pomembno je poudariti, da se v kanalih lahko pojavijo lokalni vetrovi, ki niso povezani le z razlikami v tlaku, temve\u010d tudi s temperaturnimi razlikami med morjem in kopnim. \u017dal je mo\u017eno, da v zvezi s tem ne prejmete nobenega opozorila. Seveda vas ne \u017eelimo vas po nepotrebnem prestra\u0161iti. Poleti je redek pojav sre\u010dati burjo, ki je ni mogo\u010de obvladati. Pomembno je le, da spremljate vremensko napoved. A to na plovbi velja, kajne? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0<\/p>\n","protected":false},"author":2516,"featured_media":29709,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[85],"tags":[],"yoast_head":"\nBurja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Burja je mo\u010dan in hladen veter, ki piha iz severa do severovzhoda in redno na Jadranu, zlasti na hrva\u0161ki strani. \u017de od nekdaj vzbuja strah in spo\u0161tovanje, tudi pri najbolj izku\u0161enih jadralcih. Ko je burja posebej mo\u010dna, lahko orje po morju in pusto\u0161i celo turisti\u010dna pristani\u0161\u010da. Toda kako nastane in kdaj je najmo\u010dnej\u0161a? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Burja je padajo\u010d veter, imenovan tudi “katabatski” veter. Tovrstni vetrovi nastajajo v gorah, ko se na vrhovih nabere velika koli\u010dina hladnega zraka. Zaradi gravitacije se nato ta zrak spusti po pobo\u010djih proti ni\u017ejim nadmorskim vi\u0161inam, v tem primeru proti morju. Ko hladen zrak dose\u017ee obalo, \u017ee dose\u017ee neverjetno hitrost. Tukaj za\u010dne prodirati pod toplej\u0161i in la\u017eji zrak ter pobira morske kapljice, ki jih mo\u010dni sunki prena\u0161ajo preko morja, kopnega in otokov. Burja piha s pribli\u017eno enako mo\u010djo podnevi in pono\u010di, \u010de pa nekoliko oslabi, je to obi\u010dajno med 12. in 15. uro. Nevarnost za navtike je, da se burja pojavi nenadoma in udari s silo nevihte, brez opozorila ali \u010dasa za pripravo. Poleg tega jo spremljajo zelo mo\u010dni sunki. Kdaj piha burja? Silovito burjo morajo vedno upo\u0161tevati vsi, ki se odpravljajo na jadranje, \u0161e posebej jeseni in pozimi, \u010deprav se pogosto pojavlja tudi spomladi. Zimska burja lahko traja tudi do enega tedna in lahko dose\u017ee hitrost do 300 km\/h. V preteklosti sta bila julij in avgust relativno varna meseca brez burje, vendar zaradi podnebnih sprememb tega ni ve\u010d mogo\u010de zagotovo trditi. V zadnjih letih lahko naletimo na silovito burjo tudi poleti, vendar obi\u010dajno preneha v treh dneh in ni tako mo\u010dna. Kako pritisk vpliva na burjo? Tudi atmosferski tlak vpliva na burjo. Hladno zra\u010dno maso lahko okrepi zra\u010dna struja, ki prihaja s kopnega in nastane na stiku visokega in nizkega tlaka. To se zgodi na dva na\u010dina. Prvi\u010d, ko je visok tlak nad zasne\u017eenimi Dinarskimi gorami in nizek tlak nad toplej\u0161im Jadranom. Drugi\u010d, ko nizek tlak iz regije \u010crnega morja tr\u010di z visokim tlakom okoli Balearskih otokov. Na mestu, kjer se sre\u010data, nastane mo\u010dna zra\u010dna struja, ki piha s kopnega proti jugu in prena\u0161a hladen zrak Dinarskih gora. Evo zakaj je Hrva\u0161ka dom burje Dinarsko gorovje je niz gorskih verig, dolgih 700 km, ki se raztezajo od Slovenije do Albanije. Gore obkro\u017eajo ve\u010dino hrva\u0161ke obale in ustvarjajo idealne pogoje za mo\u010dno burjo. Glavne odgovorne verige so Velika Kapela, Velebit in Biokovo. Burjo iz Velike Kapele lahko sre\u010damo, \u010de plujemo iz Pulja ali Reke med otoki Kvarnerskega zaliva \u2013 Krk, Cres, Rab, Prvi\u0107 in Goli otok. Mo\u010dni in redni vetrovi, ki tukaj pihajo, so oblikovali severovzhodne in vzhodne dele otokov ter vplivajo tudi na mesti Crikvenica in Senj na kopnem. Posebno pozorni bodite v Vinodolskem kanalu med kopnim in otokom Krkom, kjer teren \u0161e dodatno okrepi burjo. Velebitska o\u017eina zahrbtna z burjo Velebitski kanal je ena izmed regij z najmo\u010dnej\u0161imi vetrovi. Burja tu ne prizadene le kopnega, obale in bli\u017enjega otoka Pag (ki je zaradi burje skoraj gol), temve\u010d tudi Novigradsko morje, povezano prek Novske o\u017eine z Velebitskim kanalom. Slednji slu\u017ei kot obmo\u010dje pospe\u0161evanja burje, kar \u0161e pove\u010da njeno hitrost. Znana Makarska riviera je prav tako izpostavljena sunkom burje, ki prihajajo z gorovja Biokovo in okoli\u0161kih vetrov, ki pihajo skozi re\u010dne doline in prelaze. Sem spadajo kraji, kot so \u0160ibenik ob izlivu reke Krke, Split in Omi\u0161. Ju\u017eneje burja prihaja z izlivom reke Neretve, dose\u017ee Mljetski kanal in polotok Pelje\u0161ac. Tudi v Dubrovniku piha burja, vendar proti jugu oslabi. Nasveti za plovbo v burji\u00a0 Burja z oddaljevanjem od obale postopoma slabi, zato je v\u010dasih varneje pluti stran od obale kot pa se posku\u0161ati zasidrati v pristani\u0161\u010du, ki ni ustrezno za\u0161\u010diteno. Vendar tudi ta strategija ni brez tveganja in bi jo izbrali le v skrajni sili. Burja sicer ne ustvarja zelo globokih valov, a so ti kratki in neprimerni za manevriranje. Mo\u010dni vetrovi pogosto potiskajo plovilo stran od obale, kar na Hrva\u0161kem obi\u010dajno pomeni proti enemu od otokov. Poskrbite, da ne boste pluli na privetrni strani burje, saj vas veter lahko zanese na plitvine ali skale. Morda bi pri\u010dakovali, da je raz\u010dlenjena obala varnej\u0161a in da se lahko skrijete v bolj za\u0161\u010ditenih zalivih. A resnica je ravno nasprotna: ne le, da vas tak\u0161na obala ne bo za\u0161\u010ditila, ampak lahko boste naleteli na nepri\u010dakovane sunke, ki jih dodatno okrepi ozek teren (nekak\u0161en zra\u010dni kanal). Poleg tega burja dviguje morske kapljice, kar zmanj\u0161uje vidljivost in ote\u017euje navigacijo. Izku\u0161enej\u0161e posadke lahko plujejo v \u0161ibkej\u0161i burji, \u010de se po\u010dutijo samozavestne, in u\u017eivajo v hitri, adrenalinski plovbi. Kljub temu je burja nepredvidljiva, najve\u010dje tveganje pa predstavljajo zahrbtni sunki, ki lahko uni\u010dijo jadra in povzro\u010dijo nenadne obrate. Privezovanje med burjo Burja skoraj onemogo\u010da privezovanje na severnih in severovzhodnih obmo\u010djih ve\u010dine hrva\u0161kih otokov. Nekatera pristani\u0161\u010da tam sploh ne delujejo med burjo, saj niso varna. Bolj\u0161a situacija je na ju\u017enih in zahodnih delih otokov, vendar iz izku\u0161enj vemo, da tudi temu ne gre popolnoma zaupati. Burja se namre\u010d lahko dvigne desetine metrov visoko, ko dose\u017ee polno mo\u010d, in zlahka pre\u010dka otok, tudi \u010de so tam vi\u0161ji hribi, pri tem pa ne izgubi svoje mo\u010di. Mo\u010dne sunke vetra lahko sre\u010damo povsod, od Cresa do Mljeta, tudi na straneh otokov, obrnjenih proti odprtemu morju. Nadloga v visoki sezoni je, da se najbolj varna in za\u0161\u010ditena pristani\u0161\u010da hitro napolnijo. Zato ni slabo imeti enega ali dva rezervna sidri\u0161\u010da, ko na\u010drtujete pot. Vedno ve\u010d marin omogo\u010da tudi spletno rezervacijo svojega priveza vnaprej. Kam se umakniti pred burjo?\u00a0 Zahodna Istra je pred burjo dobro za\u0161\u010ditena, zato so pre\u010dkanja med Hrva\u0161ko in Italijo obi\u010dajno brez te\u017eav. Kljub vetru, ki prihaja iz gore Biokovo, boste na\u0161li mirnej\u0161e vode ju\u017eno od otokov Hvar, Bra\u010d, Vis in \u0160olta. Ti otoki so namre\u010d bolj oddaljeni od kopnega, zato burja tam ni tako mo\u010dna kot v Velebitskem kanalu. V bli\u017eini Zadra nudijo najbolj\u0161o za\u0161\u010dito dobro za\u0161\u010diteni zalivi na Ugljanu in Pa\u0161manu. Tudi Dugi otok ima koristi od svoje bolj notranje lege. Zaradi \u0161ibkej\u0161e burje, ki prihaja iz ustja Neretve, so razmeroma varni tudi ju\u017eni deli otokov Lastovo in Mljet, ki sta vsaj delno za\u0161\u010ditena tudi s polotokom Pelje\u0161ac. Ali lahko burjo napovemo?\u00a0 Burja se pogosto pojavi nenadoma ob lepem, son\u010dnem vremenu in, za razliko od juga, ve\u010dinoma med visokim zra\u010dnim tlakom, ko je nebo jasno in ne pri\u010dakujemo spremembe vremenskih razmer. Vendar pa njen prihod pa naznanjajo veliki beli oblaki na gorskih vrhovih. Veliko nam lahko povedo tudi izobarske karte. Kot smo omenili, se bo burja za\u010dela, ko se sre\u010data visok in nizek zra\u010dni tlak. Najzanesljivej\u0161a metoda je seveda spremljanje vremenskih napovedi in poslu\u0161anje lokalnih radijskih ter televizijskih oddaj. Pomembno je poudariti, da se v kanalih lahko pojavijo lokalni vetrovi, ki niso povezani le z razlikami v tlaku, temve\u010d tudi s temperaturnimi razlikami med morjem in kopnim. \u017dal je mo\u017eno, da v zvezi s tem ne prejmete nobenega opozorila. Seveda vas ne \u017eelimo vas po nepotrebnem prestra\u0161iti. Poleti je redek pojav sre\u010dati burjo, ki je ni mogo\u010de obvladati. Pomembno je le, da spremljate vremensko napoved. A to na plovbi velja, kajne? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Marenauta Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2024-11-13T10:53:21+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-01-24T11:17:21+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1190\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"675\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Redakcija Marenauta\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"7 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\",\"name\":\"Marenauta\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta\"],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg\",\"width\":550,\"height\":172,\"caption\":\"Marenauta\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/\",\"name\":\"Marenauta Blog\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg\",\"width\":1190,\"height\":675},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/\",\"name\":\"Burja: hladen in mo\\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2024-11-13T10:53:21+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-24T11:17:21+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Burja: hladen in mo\\u010dan veter, ki piha na Jadranu\"}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\"},\"headline\":\"Burja: hladen in mo\\u010dan veter, ki piha na Jadranu\",\"datePublished\":\"2024-11-13T10:53:21+00:00\",\"dateModified\":\"2025-01-24T11:17:21+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage\"},\"wordCount\":1301,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg\",\"articleSection\":[\"\\u017divljenje na krovu\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d\",\"name\":\"Redakcija Marenauta\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png\",\"caption\":\"Redakcija Marenauta\"},\"url\":\"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog","og_description":"Burja je mo\u010dan in hladen veter, ki piha iz severa do severovzhoda in redno na Jadranu, zlasti na hrva\u0161ki strani. \u017de od nekdaj vzbuja strah in spo\u0161tovanje, tudi pri najbolj izku\u0161enih jadralcih. Ko je burja posebej mo\u010dna, lahko orje po morju in pusto\u0161i celo turisti\u010dna pristani\u0161\u010da. Toda kako nastane in kdaj je najmo\u010dnej\u0161a? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0 Burja je padajo\u010d veter, imenovan tudi “katabatski” veter. Tovrstni vetrovi nastajajo v gorah, ko se na vrhovih nabere velika koli\u010dina hladnega zraka. Zaradi gravitacije se nato ta zrak spusti po pobo\u010djih proti ni\u017ejim nadmorskim vi\u0161inam, v tem primeru proti morju. Ko hladen zrak dose\u017ee obalo, \u017ee dose\u017ee neverjetno hitrost. Tukaj za\u010dne prodirati pod toplej\u0161i in la\u017eji zrak ter pobira morske kapljice, ki jih mo\u010dni sunki prena\u0161ajo preko morja, kopnega in otokov. Burja piha s pribli\u017eno enako mo\u010djo podnevi in pono\u010di, \u010de pa nekoliko oslabi, je to obi\u010dajno med 12. in 15. uro. Nevarnost za navtike je, da se burja pojavi nenadoma in udari s silo nevihte, brez opozorila ali \u010dasa za pripravo. Poleg tega jo spremljajo zelo mo\u010dni sunki. Kdaj piha burja? Silovito burjo morajo vedno upo\u0161tevati vsi, ki se odpravljajo na jadranje, \u0161e posebej jeseni in pozimi, \u010deprav se pogosto pojavlja tudi spomladi. Zimska burja lahko traja tudi do enega tedna in lahko dose\u017ee hitrost do 300 km\/h. V preteklosti sta bila julij in avgust relativno varna meseca brez burje, vendar zaradi podnebnih sprememb tega ni ve\u010d mogo\u010de zagotovo trditi. V zadnjih letih lahko naletimo na silovito burjo tudi poleti, vendar obi\u010dajno preneha v treh dneh in ni tako mo\u010dna. Kako pritisk vpliva na burjo? Tudi atmosferski tlak vpliva na burjo. Hladno zra\u010dno maso lahko okrepi zra\u010dna struja, ki prihaja s kopnega in nastane na stiku visokega in nizkega tlaka. To se zgodi na dva na\u010dina. Prvi\u010d, ko je visok tlak nad zasne\u017eenimi Dinarskimi gorami in nizek tlak nad toplej\u0161im Jadranom. Drugi\u010d, ko nizek tlak iz regije \u010crnega morja tr\u010di z visokim tlakom okoli Balearskih otokov. Na mestu, kjer se sre\u010data, nastane mo\u010dna zra\u010dna struja, ki piha s kopnega proti jugu in prena\u0161a hladen zrak Dinarskih gora. Evo zakaj je Hrva\u0161ka dom burje Dinarsko gorovje je niz gorskih verig, dolgih 700 km, ki se raztezajo od Slovenije do Albanije. Gore obkro\u017eajo ve\u010dino hrva\u0161ke obale in ustvarjajo idealne pogoje za mo\u010dno burjo. Glavne odgovorne verige so Velika Kapela, Velebit in Biokovo. Burjo iz Velike Kapele lahko sre\u010damo, \u010de plujemo iz Pulja ali Reke med otoki Kvarnerskega zaliva \u2013 Krk, Cres, Rab, Prvi\u0107 in Goli otok. Mo\u010dni in redni vetrovi, ki tukaj pihajo, so oblikovali severovzhodne in vzhodne dele otokov ter vplivajo tudi na mesti Crikvenica in Senj na kopnem. Posebno pozorni bodite v Vinodolskem kanalu med kopnim in otokom Krkom, kjer teren \u0161e dodatno okrepi burjo. Velebitska o\u017eina zahrbtna z burjo Velebitski kanal je ena izmed regij z najmo\u010dnej\u0161imi vetrovi. Burja tu ne prizadene le kopnega, obale in bli\u017enjega otoka Pag (ki je zaradi burje skoraj gol), temve\u010d tudi Novigradsko morje, povezano prek Novske o\u017eine z Velebitskim kanalom. Slednji slu\u017ei kot obmo\u010dje pospe\u0161evanja burje, kar \u0161e pove\u010da njeno hitrost. Znana Makarska riviera je prav tako izpostavljena sunkom burje, ki prihajajo z gorovja Biokovo in okoli\u0161kih vetrov, ki pihajo skozi re\u010dne doline in prelaze. Sem spadajo kraji, kot so \u0160ibenik ob izlivu reke Krke, Split in Omi\u0161. Ju\u017eneje burja prihaja z izlivom reke Neretve, dose\u017ee Mljetski kanal in polotok Pelje\u0161ac. Tudi v Dubrovniku piha burja, vendar proti jugu oslabi. Nasveti za plovbo v burji\u00a0 Burja z oddaljevanjem od obale postopoma slabi, zato je v\u010dasih varneje pluti stran od obale kot pa se posku\u0161ati zasidrati v pristani\u0161\u010du, ki ni ustrezno za\u0161\u010diteno. Vendar tudi ta strategija ni brez tveganja in bi jo izbrali le v skrajni sili. Burja sicer ne ustvarja zelo globokih valov, a so ti kratki in neprimerni za manevriranje. Mo\u010dni vetrovi pogosto potiskajo plovilo stran od obale, kar na Hrva\u0161kem obi\u010dajno pomeni proti enemu od otokov. Poskrbite, da ne boste pluli na privetrni strani burje, saj vas veter lahko zanese na plitvine ali skale. Morda bi pri\u010dakovali, da je raz\u010dlenjena obala varnej\u0161a in da se lahko skrijete v bolj za\u0161\u010ditenih zalivih. A resnica je ravno nasprotna: ne le, da vas tak\u0161na obala ne bo za\u0161\u010ditila, ampak lahko boste naleteli na nepri\u010dakovane sunke, ki jih dodatno okrepi ozek teren (nekak\u0161en zra\u010dni kanal). Poleg tega burja dviguje morske kapljice, kar zmanj\u0161uje vidljivost in ote\u017euje navigacijo. Izku\u0161enej\u0161e posadke lahko plujejo v \u0161ibkej\u0161i burji, \u010de se po\u010dutijo samozavestne, in u\u017eivajo v hitri, adrenalinski plovbi. Kljub temu je burja nepredvidljiva, najve\u010dje tveganje pa predstavljajo zahrbtni sunki, ki lahko uni\u010dijo jadra in povzro\u010dijo nenadne obrate. Privezovanje med burjo Burja skoraj onemogo\u010da privezovanje na severnih in severovzhodnih obmo\u010djih ve\u010dine hrva\u0161kih otokov. Nekatera pristani\u0161\u010da tam sploh ne delujejo med burjo, saj niso varna. Bolj\u0161a situacija je na ju\u017enih in zahodnih delih otokov, vendar iz izku\u0161enj vemo, da tudi temu ne gre popolnoma zaupati. Burja se namre\u010d lahko dvigne desetine metrov visoko, ko dose\u017ee polno mo\u010d, in zlahka pre\u010dka otok, tudi \u010de so tam vi\u0161ji hribi, pri tem pa ne izgubi svoje mo\u010di. Mo\u010dne sunke vetra lahko sre\u010damo povsod, od Cresa do Mljeta, tudi na straneh otokov, obrnjenih proti odprtemu morju. Nadloga v visoki sezoni je, da se najbolj varna in za\u0161\u010ditena pristani\u0161\u010da hitro napolnijo. Zato ni slabo imeti enega ali dva rezervna sidri\u0161\u010da, ko na\u010drtujete pot. Vedno ve\u010d marin omogo\u010da tudi spletno rezervacijo svojega priveza vnaprej. Kam se umakniti pred burjo?\u00a0 Zahodna Istra je pred burjo dobro za\u0161\u010ditena, zato so pre\u010dkanja med Hrva\u0161ko in Italijo obi\u010dajno brez te\u017eav. Kljub vetru, ki prihaja iz gore Biokovo, boste na\u0161li mirnej\u0161e vode ju\u017eno od otokov Hvar, Bra\u010d, Vis in \u0160olta. Ti otoki so namre\u010d bolj oddaljeni od kopnega, zato burja tam ni tako mo\u010dna kot v Velebitskem kanalu. V bli\u017eini Zadra nudijo najbolj\u0161o za\u0161\u010dito dobro za\u0161\u010diteni zalivi na Ugljanu in Pa\u0161manu. Tudi Dugi otok ima koristi od svoje bolj notranje lege. Zaradi \u0161ibkej\u0161e burje, ki prihaja iz ustja Neretve, so razmeroma varni tudi ju\u017eni deli otokov Lastovo in Mljet, ki sta vsaj delno za\u0161\u010ditena tudi s polotokom Pelje\u0161ac. Ali lahko burjo napovemo?\u00a0 Burja se pogosto pojavi nenadoma ob lepem, son\u010dnem vremenu in, za razliko od juga, ve\u010dinoma med visokim zra\u010dnim tlakom, ko je nebo jasno in ne pri\u010dakujemo spremembe vremenskih razmer. Vendar pa njen prihod pa naznanjajo veliki beli oblaki na gorskih vrhovih. Veliko nam lahko povedo tudi izobarske karte. Kot smo omenili, se bo burja za\u010dela, ko se sre\u010data visok in nizek zra\u010dni tlak. Najzanesljivej\u0161a metoda je seveda spremljanje vremenskih napovedi in poslu\u0161anje lokalnih radijskih ter televizijskih oddaj. Pomembno je poudariti, da se v kanalih lahko pojavijo lokalni vetrovi, ki niso povezani le z razlikami v tlaku, temve\u010d tudi s temperaturnimi razlikami med morjem in kopnim. \u017dal je mo\u017eno, da v zvezi s tem ne prejmete nobenega opozorila. Seveda vas ne \u017eelimo vas po nepotrebnem prestra\u0161iti. Poleti je redek pojav sre\u010dati burjo, ki je ni mogo\u010de obvladati. Pomembno je le, da spremljate vremensko napoved. A to na plovbi velja, kajne? Najdi najbolj\u0161e ponudbe za najem plovil\u00a0","og_url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/","og_site_name":"Marenauta Blog","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/marenauta","article_published_time":"2024-11-13T10:53:21+00:00","article_modified_time":"2025-01-24T11:17:21+00:00","og_image":[{"width":1190,"height":675,"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Redakcija Marenauta","Est. reading time":"7 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization","name":"Marenauta","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/marenauta"],"logo":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/02-MARENAUTA.jpg","width":550,"height":172,"caption":"Marenauta"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#logo"}},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/","name":"Marenauta Blog","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/blog.marenauta.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg","width":1190,"height":675},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/","name":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu - Marenauta Blog","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage"},"datePublished":"2024-11-13T10:53:21+00:00","dateModified":"2025-01-24T11:17:21+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu"}]},{"@type":"Article","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage"},"author":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d"},"headline":"Burja: hladen in mo\u010dan veter, ki piha na Jadranu","datePublished":"2024-11-13T10:53:21+00:00","dateModified":"2025-01-24T11:17:21+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#webpage"},"wordCount":1301,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2024\/10\/01-BORA.jpg","articleSection":["\u017divljenje na krovu"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/burja-hladen-in-mocan-veter-ki-piha-na-jadranu\/#respond"]}]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#\/schema\/person\/30d56447f5f217f0f84147b0e1f0a46d","name":"Redakcija Marenauta","image":{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/blog.marenauta.com\/#personlogo","inLanguage":"sl-SI","url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","contentUrl":"https:\/\/blog.marenauta.com\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/app-150x150.png","caption":"Redakcija Marenauta"},"url":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/author\/marenauta-si\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30042"}],"collection":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2516"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30042"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30042\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30976,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30042\/revisions\/30976"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29709"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30042"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30042"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/blog.marenauta.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30042"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}