Spanec je na jadranju ravno toliko pomemben kot so manevri z jadri, organizacija kuhinje in upoštevanje izmen za stražo. Plovba tako ob obali kot na odprtem morju zahteva od nas precej energije, ki jo je potrebno obnoviti z zdravim spancem. Najprej je to pomembno zaradi počitka, vendar tudi zaradi kakovosti bivanja na jadrnici in dobrega razpoloženja. Konec, koncev, kakšne so pa počitnice brez počitka? Zato morajo biti notranji prostori jadrnice, ki se uporabljajo za nočni počitek, zlasti kabine, udobni, suhi in zdravi, da bi posadki omogočili udobno spanje na krovu.

Danes je na modernih jadrnicah moč najti široke in udobne kabine zahvaljujoč bolj zaobljenim trupom in izredno prostorno krmo. Tudi pri 10-metrskih plovilih se uporabljajo rešitve z 2 kabinama (ena na krmi in ena v premcu), medtem ko je po novem pri večjih jadrnicah poleg premčne kabine že standardno vključiti 2 dvojni kabini na krmi. Kabine so na splošno tudi bolj elegantne in izolirane od ostalih notranjih prostorov, da ne omenjamo možnosti njihove prilagoditve glede na potrebe.

Pa poglejmo, kako lahko naredimo jadrnice čim bolj udobne in si zagotovimo čudovit spanec v nočeh na jadrnici.

1. Namestimo si udobno ležišče, odporno na zibanje

Danes znotraj kabin na jadrnici najdemo prave pravcate zakonske postelje, torej skupna ležišča dimenzij kot jih imamo v stanovanjih. Sicer je to zagotovo zelo komfortna rešitev, ko smo v pristanišču, vendar se lahko izkaže za precej neudobno med samo plovbo, predvsem med posameznimi manevri (zavoji, obrati), saj tvegamo, da nas stisne ob pregrado ali celo vrže iz nje. Za miren počitek je potrebno postelji dodati stranske letve, oblazinjeno posteljno vzglavje in zaščito (mrežo) za ležišče. Slednja prepreči ​​padce, pomaga, da ne izgubite odej in poskrbi za udobje tudi na najožjih pogradih. V dvoposteljnih ležiščih je primerna tudi sredinska zaščita, ki je lahko sestavljena tudi iz prave pregrade, izdelane z lahkotno prepleteno leseno ploščo.

Pogosto se na regatnih jadrnicah za premagovanje težav z zibanjem in nagibom plovila namestijo platnena ležišča na aluminijastih drogovih, katerih naklon je nastavljiv z vrvico, ki drsi po jermenu in je pritrjena na zatič. To rešitev bi lahko uporabili na vseh jadrnicah, morda z dnom, utrjenim z oblazinjeno vezano ploščo in z žepi za shranjevanje.

2. Uporabimo antialergijske vzmetnice in vzglavnike iz lateksa

Za ležišča na jadrnici se priporočajo vzmetnice iz lateksne pene, ki so primerne predvsem za tiste s težavami s hrbtenico in za vse, ki bodo na krovu spali daljši čas. Lateks je povsem sterilen (odporen na pršice, glive in plesen), diha in ima povprečno gostoto od 65 do 80 kg na kubični meter. Izberemo lahko tudi poseben model iz rastlinskih vlaken kot sta npr. konoplja in kokos. Modernejši navtiki se pogosto odločajo tudi za model z elastično strukturo s “spominskim” učinkom, ki se prilagaja obliki telesa in hkrati zmanjšuje obremenitev telesa. Najboljše vzmetnice so iz materiala s strukturo satja z najlonskimi vložki, ki se ne odzivajo na temperaturna nihanja. Sestavo vzmetnic kot tudi prevlek je potrebno skrbno izbrati, naj bodo iz naravne podlage (bombaž, volna, svila) in z antibakterijskimi lastnostmi. Da bi se izognili vlagi in kondenzu pod vzmetnico, je dobro vstaviti še nadvložek iz naravnih vlaken ali lesene letvice ali pa gumijaste blazinice, ki ohranjajo vzmetnico dvignjeno od površine za nekaj centimetrov.

Večina ljudi zelo rada spi z vzglavnikom pod glavo, a običajne “kopenske” blazine niso ravno idealne za jadranje, ker zdrsnejo. Alternativa so lahko blazine, vgrajene v vzmetnico ali pritrjene nanjo z ježkom, vodoodporne in enostavno pralne. Prav tako bi morale biti oblečene ali podložene s trdno in pralno tkanino (dobra je mešanica bombaža in poliestra), po možnosti temne barve. Pri rjuhah so zelo uporabne potovalne rjuhe, medtem ko za odejo bi moralo vsako ležišče imeti spalno vrečo, ki poleg tega da je bolj praktična, daje tudi videz urejenosti ležišča.

3. Na strešna okna in okna namestimo zavese ali polkna

Zaradi izmen na krovu med plovbo je včasih čas za počitek in spanje čez dan, kar za marsikoga predstavlja problem zaradi prevelike količine svetlobe. Zato so pa izredno uporabne zatemnitvene zavese, ki jih lahko namestimo na okna in strešna okna. Takšne zavese nam zagotavljajo vsaj minimalno zasebnost pri oblačenju (zlasti za ženske), hkrati pa ustvarjajo nek “brlog”, ki omogoča odmik od ostalih članov posadke na palubi –  element, ki dodaja pozitiven psihološki učinek, pomemben zlasti v primeru daljše plovbe ali ko sobivanje več ljudi v zaprtih prostorih začne povzročati napetosti.

4. Prezračimo kabino

Kabina mora biti vedno prezračena, saj le tako predstavlja zdrav prostor za spanje. Idealna rešitev za zajemanje čim več zraka je namestitev mehkih in nastavljivih vetrobranov tipa Dorade (vsaj enega na kabino), pri čemer pazite, da jih postavite tako, da ne ovirajo manevriranja z jadri ali privezovanje. Pomembno je, da zračni tokovi potekajo po celi kabini. Tudi vrata omar in police naj imajo vedno prezračevanje od zgoraj in spodaj zagotovljeno s posebnimi odprtinami. Na jadrnici je velik problem voda in posledično vlaga, ki ima za udobje na plovilu glavno besedo: vlažna in smrdeča kabina je najslabše, kar nas na krovu lahko doleti. Tako lahko na kabinah, ki se nahajajo na krmi ali premcu, torej območjih, ki morajo biti na splošno vedno suha, za preprečitev brizganja in kapljic vode, ki prodirajo skozi odprtine, postavite nepremočljive “leteče” zavese, ki jih pritrdite na pregrade s trakovi na ježke.

Ko zapuščate jadrnico zaradi daljšega postanka na kopnem, ne pozabite pustiti odprtih vseh omaric in tako preprečite nastanek plesni, ter pospravite vzmetnice, prevleke in blazine na suha mesta.

5. Izolirajmo motorni prostor 

Med kabino na krmi in motornim prostorom je običajno le tanka pregrada, ki minimalno prispeva k dušenju ropota in hrupa aparatov. Priročna rešitev, ki bi lahko delno zmanjšala to motnjo, je montaža PVC rolo zaves, ki jih v primeru vzdrževanja ali drugih del na motorju, zlahka dvignemo/zvijemo in fiksiramo, da nas ne motijo pri opravilih. Dražja alternativa, ki pa zagotovo v celoti reši težavo, je popolna izolacija prostora z motorjem. Danes so se tehnike in materiali zvočne izolacije bistveno izboljšali in lahko zagotavljajo kompletno izolacijo. Najpogostejši materiali za zvočno izolacijo izhajajo iz gradbenega sektorja: poliuretanska pena, sendvič plošče iz polietilena s svinčenim jedrom, PVC, steklena volna. Material je treba izbrati po priporočljivem merjenju vrste hrupa in njegovih frekvenc s posebno opremo.

Pomorski dizelski motor tako oddaja nizkofrekvenčne zvoke, zato mora imeti material, primeren za izolacijo notranjosti prostora, močno specifično težo. Pri tem morate biti previdni, da ne pustite niti majhnega območja nepokritega, saj se zvok širi kot tekočina in lahko uide celo skozi majhno razpoko. Namestitev zvočno vpijajočih plošč na motorni prostor služi tudi za omejevanje toplote v primeru, ko je na primer na motorni prostor pod eno od kabin.

6. Zavarujmo otroški spalni del  

Za male mornarje bi bilo najboljše, da imajo svojo ločeno kabino, kjer se lahko igrajo in skrbijo za urejenost prostora, ki mora biti organiziran tako, da so možnosti padca ali zibanja čim manjše. To lahko dosežemo z oblazinjenimi pregradami in podloženimi rjuhami, pritrjenimi z ježki. Tudi v primeru, da so kabine velikosti za odrasle, a so namenjene otrokom, morajo biti zavarovane z mrežo ali stransko zaščito proti zibanju, ki samo kabino spremeni v nekakšno igralno škatlo predvsem za manjše otroke, ki še ne hodijo. Če pa otroci počivajo v kabini staršev, je morda dobra ideja postavitev majhne viseče mreže, ki ob nihanju deluje kot zibelka in jim pomaga pri spanju. Koristno je tudi, da poleg ležišča postavite manjšo torbo ali škatlo za shranjevanje igrač.

7. Izkoristimo pilotsko ležišče

Ni ravno vedno prijetno spati v premčni kabini, predvsem med plovbo. Navadno je ta prostor (še posebej med regatami) natrpan z jadri, zato pa pride prav “pilotska kabina”. Žal pa pri novih modelih plovil le-ta ne obstaja več. Pravijo ji tudi stražarska kabina in je navadno locirana blizu prehoda v podpalubo, v notranjem prostoru, ki je navadno moker in je predviden le za kratek počitek, ko posameznik zaključi svojo izmeno na straži. Zato ni naključje, da pogosto člani posadke tu ležijo pokriti kar z mokro cerado. V krmnih območjih se je v ta namen uporabljala t.i. “četrta” kabina, ki se je nahajala na boku ali pa na levi oziroma desni strani, včasih celo z drugim ležiščem, ki je navadno pograd. Sicer precej špartanski prostor, a zelo funkcionalen, saj je bil postavljen v bližini lopute na krovu in je omogočal skiperju, da med nočno stražo ne moti ostalih članov posadke.