Burja je močan in hladen veter, ki piha iz severa do severovzhoda in redno na Jadranu, zlasti na hrvaški strani. Že od nekdaj vzbuja strah in spoštovanje, tudi pri najbolj izkušenih jadralcih. Ko je burja posebej močna, lahko orje po morju in pustoši celo turistična pristanišča. Toda kako nastane in kdaj je najmočnejša?

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil 

Burja je padajoč veter, imenovan tudi “katabatski” veter. Tovrstni vetrovi nastajajo v gorah, ko se na vrhovih nabere velika količina hladnega zraka. Zaradi gravitacije se nato ta zrak spusti po pobočjih proti nižjim nadmorskim višinam, v tem primeru proti morju. Ko hladen zrak doseže obalo, že doseže neverjetno hitrost. Tukaj začne prodirati pod toplejši in lažji zrak ter pobira morske kapljice, ki jih močni sunki prenašajo preko morja, kopnega in otokov. Burja piha s približno enako močjo podnevi in ponoči, če pa nekoliko oslabi, je to običajno med 12. in 15. uro. Nevarnost za navtike je, da se burja pojavi nenadoma in udari s silo nevihte, brez opozorila ali časa za pripravo. Poleg tega jo spremljajo zelo močni sunki.

Kdaj piha burja?

Silovito burjo morajo vedno upoštevati vsi, ki se odpravljajo na jadranje, še posebej jeseni in pozimi, čeprav se pogosto pojavlja tudi spomladi. Zimska burja lahko traja tudi do enega tedna in lahko doseže hitrost do 300 km/h. V preteklosti sta bila julij in avgust relativno varna meseca brez burje, vendar zaradi podnebnih sprememb tega ni več mogoče zagotovo trditi. V zadnjih letih lahko naletimo na silovito burjo tudi poleti, vendar običajno preneha v treh dneh in ni tako močna.

Kako pritisk vpliva na burjo?

Tudi atmosferski tlak vpliva na burjo. Hladno zračno maso lahko okrepi zračna struja, ki prihaja s kopnega in nastane na stiku visokega in nizkega tlaka. To se zgodi na dva načina. Prvič, ko je visok tlak nad zasneženimi Dinarskimi gorami in nizek tlak nad toplejšim Jadranom. Drugič, ko nizek tlak iz regije Črnega morja trči z visokim tlakom okoli Balearskih otokov. Na mestu, kjer se srečata, nastane močna zračna struja, ki piha s kopnega proti jugu in prenaša hladen zrak Dinarskih gora.

Evo zakaj je Hrvaška dom burje

Dinarsko gorovje je niz gorskih verig, dolgih 700 km, ki se raztezajo od Slovenije do Albanije. Gore obkrožajo večino hrvaške obale in ustvarjajo idealne pogoje za močno burjo. Glavne odgovorne verige so Velika Kapela, Velebit in Biokovo.

Burjo iz Velike Kapele lahko srečamo, če plujemo iz Pulja ali Reke med otoki Kvarnerskega zaliva – Krk, Cres, Rab, Prvić in Goli otok. Močni in redni vetrovi, ki tukaj pihajo, so oblikovali severovzhodne in vzhodne dele otokov ter vplivajo tudi na mesti Crikvenica in Senj na kopnem. Posebno pozorni bodite v Vinodolskem kanalu med kopnim in otokom Krkom, kjer teren še dodatno okrepi burjo.

Velebitska ožina zahrbtna z burjo

Velebitski kanal je ena izmed regij z najmočnejšimi vetrovi. Burja tu ne prizadene le kopnega, obale in bližnjega otoka Pag (ki je zaradi burje skoraj gol), temveč tudi Novigradsko morje, povezano prek Novske ožine z Velebitskim kanalom. Slednji služi kot območje pospeševanja burje, kar še poveča njeno hitrost.

Znana Makarska riviera je prav tako izpostavljena sunkom burje, ki prihajajo z gorovja Biokovo in okoliških vetrov, ki pihajo skozi rečne doline in prelaze. Sem spadajo kraji, kot so Šibenik ob izlivu reke Krke, Split in Omiš. Južneje burja prihaja z izlivom reke Neretve, doseže Mljetski kanal in polotok Pelješac. Tudi v Dubrovniku piha burja, vendar proti jugu oslabi.

Nasveti za plovbo v burji 

Burja z oddaljevanjem od obale postopoma slabi, zato je včasih varneje pluti stran od obale kot pa se poskušati zasidrati v pristanišču, ki ni ustrezno zaščiteno. Vendar tudi ta strategija ni brez tveganja in bi jo izbrali le v skrajni sili. Burja sicer ne ustvarja zelo globokih valov, a so ti kratki in neprimerni za manevriranje. Močni vetrovi pogosto potiskajo plovilo stran od obale, kar na Hrvaškem običajno pomeni proti enemu od otokov. Poskrbite, da ne boste pluli na privetrni strani burje, saj vas veter lahko zanese na plitvine ali skale. Morda bi pričakovali, da je razčlenjena obala varnejša in da se lahko skrijete v bolj zaščitenih zalivih. A resnica je ravno nasprotna: ne le, da vas takšna obala ne bo zaščitila, ampak lahko boste naleteli na nepričakovane sunke, ki jih dodatno okrepi ozek teren (nekakšen zračni kanal). Poleg tega burja dviguje morske kapljice, kar zmanjšuje vidljivost in otežuje navigacijo.

Izkušenejše posadke lahko plujejo v šibkejši burji, če se počutijo samozavestne, in uživajo v hitri, adrenalinski plovbi. Kljub temu je burja nepredvidljiva, največje tveganje pa predstavljajo zahrbtni sunki, ki lahko uničijo jadra in povzročijo nenadne obrate.

Privezovanje med burjo

Burja skoraj onemogoča privezovanje na severnih in severovzhodnih območjih večine hrvaških otokov. Nekatera pristanišča tam sploh ne delujejo med burjo, saj niso varna. Boljša situacija je na južnih in zahodnih delih otokov, vendar iz izkušenj vemo, da tudi temu ne gre popolnoma zaupati. Burja se namreč lahko dvigne desetine metrov visoko, ko doseže polno moč, in zlahka prečka otok, tudi če so tam višji hribi, pri tem pa ne izgubi svoje moči. Močne sunke vetra lahko srečamo povsod, od Cresa do Mljeta, tudi na straneh otokov, obrnjenih proti odprtemu morju.

Nadloga v visoki sezoni je, da se najbolj varna in zaščitena pristanišča hitro napolnijo. Zato ni slabo imeti enega ali dva rezervna sidrišča, ko načrtujete pot. Vedno več marin omogoča tudi spletno rezervacijo svojega priveza vnaprej.

Kam se umakniti pred burjo? 

Zahodna Istra je pred burjo dobro zaščitena, zato so prečkanja med Hrvaško in Italijo običajno brez težav. Kljub vetru, ki prihaja iz gore Biokovo, boste našli mirnejše vode južno od otokov Hvar, Brač, Vis in Šolta. Ti otoki so namreč bolj oddaljeni od kopnega, zato burja tam ni tako močna kot v Velebitskem kanalu.

V bližini Zadra nudijo najboljšo zaščito dobro zaščiteni zalivi na Ugljanu in Pašmanu. Tudi Dugi otok ima koristi od svoje bolj notranje lege. Zaradi šibkejše burje, ki prihaja iz ustja Neretve, so razmeroma varni tudi južni deli otokov Lastovo in Mljet, ki sta vsaj delno zaščitena tudi s polotokom Pelješac.

Ali lahko burjo napovemo? 

Burja se pogosto pojavi nenadoma ob lepem, sončnem vremenu in, za razliko od juga, večinoma med visokim zračnim tlakom, ko je nebo jasno in ne pričakujemo spremembe vremenskih razmer. Vendar pa njen prihod pa naznanjajo veliki beli oblaki na gorskih vrhovih. Veliko nam lahko povedo tudi izobarske karte. Kot smo omenili, se bo burja začela, ko se srečata visok in nizek zračni tlak.

Najzanesljivejša metoda je seveda spremljanje vremenskih napovedi in poslušanje lokalnih radijskih ter televizijskih oddaj. Pomembno je poudariti, da se v kanalih lahko pojavijo lokalni vetrovi, ki niso povezani le z razlikami v tlaku, temveč tudi s temperaturnimi razlikami med morjem in kopnim. Žal je možno, da v zvezi s tem ne prejmete nobenega opozorila.

Seveda vas ne želimo vas po nepotrebnem prestrašiti. Poleti je redek pojav srečati burjo, ki je ni mogoče obvladati. Pomembno je le, da spremljate vremensko napoved. A to na plovbi velja, kajne?

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil