Zanimiv itinerarij v dolžini približno 138 milj za jadranje po kvarnerskem zalivu, na pol poti med istrskim polotokom in severno dalmatinsko regijo: privlačno območje bogato s plažami, skritimi zalivi, zgodovinskimi mesti in ribiškimi vasicami.

Kvarnerski zaliv je lociran med Istro in Dalmacijo in zajema številne zanimivosti hrvaške obale, od hribov in obalnih gora, bogatih s sredozemskim grmovjem, čudovitih plaž ob kristalno čistem morju pa vse do živahnih ribiških vasic, za katere se zdi, da so del neke druge sedanjosti. Široka paleta prodnatih in skalnatih zalivov, številni zalivi kot tudi nekatere najlepše plaže Jadranskega morja pripomorejo k temu, da je kvarnerski zaliv ena izmed najbolj zaželjenih destinacij ljubiteljev morja in zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih med navtiki.

Torej, predstavljamo vam 7-dnevno križarjenje v tem prekrasnem delu hrvaške obale s številnimi etapami, ki ponujajo vsak dan prelepe pokrajine s postanki na sidru ali v marinah ter sproščujočo plovbo v skupni dolžini 138 navtičnih milj.

Dan 1, vkrcanje na otoku Krk

Naše križarjenje se prične na otoku Krk, kjer je najboljša možnost priveza ravno v marini Punat, ki se nahaja na sredini otoka in približno kilometer od mesta Krk. Druge varijante za priveze so manjša pristanišča Malinska, Njivice, Omišalj, Vrbnik in Baška. Po štartu iz Punata, se lahko ustavimo najprej v uvali Sveti Juraj, ki je dejansko sidrišče in leži 1 miljo zahodno od mesta Krk. Je dvojni zaliv, ki je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen južnimi. V zalivu so 3 velike bitve za privez plovila s krmo na obalo. V sidrišču ni naprav za sidranje, tako da moramo obvezno sidrati. Globina vode je povsod preko 2 metra, dno je peščeno in sidro dobro drži. Lahko pa se odločimo za plutje do plaže Oprna, ki je malce bolj skrita in se nahaja v lepem zalivu nasproti kraja Stara Baška. 

Krk ima kar nekaj res prekrasnih plaž. Tako so primer so pri mestu Vrbnik privlačne plaže Nuluk, Pod Kovač, Kozica in Potovošće. Vrbnik je med najbolj znanimi hrvaškimi naselji, saj slovi ne le po svoji 48m visoki steni nad čudovitim modrim morjem, temveč se tu nahaja tudi najožja ulica na svetu. Poleg tega si lahko ogledamo še katedralo Marijinega vnebovzetja, Frankopanski grad (kaštel), mestno obzidje in druge znamenitosti, poskusiti pa moramo tudi žlahtno kapljico – tu je doma suho belo vino Žlahtina.

Otok ponuja tudi več plaž s terapevtskim blatom, večina le-teh se nahaja v zalivu Soline pri kraju Dobrinj.

Dan 2, Krk – Cres, 36 milj

Od Krka do Cresa je potrebno prepluti razdaljo 36 milj. ACI Marina Cres je edina marina na otoku in ponuja 473 privezov, nahaja pa se ravno v mestu Cres. Druge opcije priveza so majhna pristanišča Valun, Martinšćica, Osor ali druga sidrišča na jugovzhodu otoka. Otok Cres ima dolgo in raznoliko obalo s številnimi očarljivmi zalivi na eni strani ter slikovite pečine strmo nad morjem na drugi strani. Cres je največji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdaljši (66 km) hrvaški otok, čeprav je dolga leta veljalo, da je Krk večji, vendar so pri vnovičnem merjenju leta 2006 ta podatek popravili.

Med vsemi je verjetno Sveti Ivan najlepša plaža na otoku, locirana ob vznožju hriba prekritega s sredozemskim rastlinjem in deluje kot samotni raj, kjer se lahko kopamo v kristalno čistem morju. Za tiste željne posebnih doživetij je tu jama Plava Grota, očem skrita in z neverjetno plavo laguno v notranjosti. Še ena omembe vredna plaža je Mali Bok (pri kraju Orlec) – prodnata plaža, zaščitena z visokimi pečinami, ki obiskovalcem ponujajo sproščujočo senco, kar je v vročih poletnih mesecih zelo dobrodošlo. Rastlinje na otoku je zelo raznoliko s približno 1.100 rastlinskimi vrstami, ki so jih tukaj najdli, od tega je celo 939 avtohtonih. Na severnem delu otoka raste rdeči hrast, gaber, brest in kostanj, medtem ko južni del prekrivajo pašniki in gosto grmovje. Otok je znan predvsem po tem, da je zadnji habitat beloglavega jastreba in je tu zaščiten rezervat, ki velja za kraljestvo te ujede iz družine kraguljev, ki je v bistvu mrhovinar in se kot ostali jastrebi hrani večinoma s trupli mrtvih živali.

Kar se tiče znamenitosti mesta Cres je najpomembnejši zagotovo slikoviti beneški stolp krožnega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno štirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.  Mesto ima še druge številne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, južna mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Snežne, frančiškanski samostan, benediktinski samostan, palača družine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarejši srednjeveški umetnostni spomenik v mestu.

Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem območju priča zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral škof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je še danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta prečka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu.

Poleg omenjenih krajev se splača obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odlični lokaciji na 378 metrov visoki pečini in ponuja čudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia je bilo nekoč v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo še danes. Glavne znamenitosti so še cerkev Sv. Antona Puščavnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Blažene Device Marije ter manjši cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje.

Dan 3, Cres – Lošinj, 24 milj

Danes je naša destinacija Lošinj, kjer lahko izbiramo med 3 turističnimi pristanišči: Marina Lošinj, Mali Lošinj Marina in Yacht Club Marina. Prvi dve sta locirani na vzhodnem delu zaliva Mali Lošinj in ponujata 200 privezov za plovila do 18 metrov dolžine in z globino do max 8 metrov. Medtem ko se Yacht Club Marina nahaja na vrhu zaliva in ponuja 110 privezov za plovila do 30 metrov. Ta otok je najbolj oddaljen od hrvaške obale in nas preseneča s čudovitimi zalivi. Tako najdemo na severu otoka zaliv Plaža Plieski, kjer ima morje prav neverjetno paleto barv. Tudi zahodni del otoka Koludarc skriva resnično očarljive kraje za plavanje in sidranje. Če so vam všeč delfini, predlagamo obisk zahodnega dela otoka in področje Mali Kvarner (Kvarnerić), kjer živi delfin velika pliskavka, ki ji rečemo tudi »dobri delfin« oz. po latinsko Tursiops truncatus. Tukajšnja skupnost lošinjskih delfinov je razmeroma majhna, ocenjeno število pa je okoli 200 osebkov. Čeprav se zdi ta številka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lošinja, so vseeno ogrožena vrsta v Jadranskem morju. Najstarejši lošinjski delfini, kot so Vivian, Tac in Mida, so stari več kot 30 let.

Kogar pa zanimajo bolj starodavne grške skulpture, pa bo užival v muzeju Apoksiomena, ki je edinstvena in inovativna arheološko-arhitektonska kulturna institucija na tem območju, v celoti posvečena enemu eksponatu – bronastemu kipu mladega atleta Apoksiomena (iz 2 ali 1. st. pr.n št.). Kip je na morskem dnu pri otoku Lošinju na globini 45 metrov našel turist iz Belgije 1997. leta. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tisočletji.

Dišeči otoški vrt je še ena posebnost otoka, ki je vreden ogleda. To je v bistvu drevesnica otoških zdravilnih rastlin v Malem Lošinju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi učinki rastlin. V vrtu raste več kot 350 vrst samoniklih dišavnic, ki bogatijo lošinjsko-creško otočje. Več kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko dišavnic. Iz vrta se razprostira čudovit pogled na najlepše lošinjske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V večernih urah, natančneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo domače prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen otoški suvenir kot npr. morska sol z začimbami, mirtin liker, dišavni rastlinski liker „ Moj otok”, dišavne vrečke, limonin liker, lošinjski čaj in druge posebne artikle.

Dan 4, Lošinj – Silba, 22 milj

Program današnjega dneva je kratka plovba 22 milj do otoka Silba, prekrasen otok z mnogimi privlačnimi zalivi in plažami. Otok Silba je iz ptičje perspektive podoben osmici. V najožjem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka Žalić in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in ločenim zvonikom, več gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi križišče poti, ki vodijo po otoku.

Pristanišče Silba (takoimenovani Mul) je na vzhodnem delu otoka in ima 30 privezov za plovila, največja globina je 4 metre. Ker je Silba izjemno priljubljena navtična destinacija, je med sezono običajno marina polna že ob 16.00 uri. Če ne dobimo priveza v luki, se lahko zasidramo pred njo, kjer so za privez na voljo boje. V kolikor je napovedna burja, predlagamo, da se odpravimo v sidrišče Sv. Ante na jugozahodni strani otoka. Na zahodni strani otoka pa se nahaja luka Silba- Žalić, ki je zaščitena je le pred vzhodnimi vetrovi. V luki pristaja trajekt, ki otok povezuje s kopnim. Plovilom je možno pristati bočno ob pomol. V času, ko pa pristaja trajekt, se je treba s plovilom umakniti. Globine so med 3 in 5 m. Pred luko lahko sidramo na globinah med 3 in 7 m. Dno je peščeno, v delih skalnato. V peščenih predelih sidro drži dobro. Kot alternativo lahko omenimo tudi sidrišče Paprenica, ki se se nahaja le 1 navtično miljo severno od trajektne luke Žalić. Zaščiteno je pred vsemi vatrovi razen južnimi. Dno v sidrišču je peščeno in v večjem delu poraščeno s travo. V luki Žalić je več gostiln in barov, v središču otoka (500 m) pa so tudi trgovine, tržnica in slaščičarna.

Čeprav je pozimi na otoku le malo ljudi, jih sprejme otok v času turistične sezone tudi 7.000, ki pa se lepo porazdelijo po številnih plažah. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Lojišče in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotorišće, Draga in drugi.

Glavna znamenitost otoka je Toreta, Stolp ljubezni. Gre za približno 15 metrov visok šesterokotni stolp s spiralnimi stopnicami. Ko se povzpnete gor, vas bo zagotovo navdušil čudovit razgled na bližnja otoka Olib in Premudo ter tudi nekoliko bolj oddaljene otoke. Stolp se nahaja zelo blizu centra, v bližini lokalne pošte. V 19. stoletju ga je zgradil kapitan Petar Marinič, legenda pa pravi, da je bilo v spomin na izgubljeno ljubezen.

Zanimivost: Na Silbi je prepovedan motorni promet, zato lahko tu zaužijete res tišino in pravi odmor od vrveža. V naselju Silba v času turistične sezone julija in avgusta ni dovoljeno niti kolesarjenje, kar daje mestecu poseben pečat, saj je polno pešcev.

Dan 5, Silba – Pag, 20 milj

Dvignimo jadra in se napotimo proti znanemu otoku Pag, do katerega nas čaka plovba 20 navtičnih milj. Na otoku Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni čudno, da so otok Pag poimenovali tudi otok presenečenj. Je peti največji hrvaški otok, ki ima hkrati tudi najdaljšo obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in izredno ozek otok, ki je dolg približno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in širok med 2 in 10 kilometri. Površina otoka je 285 kvadratnih kilometrov. Zaradi golega kamna in njegovega svetlečega nočnega leska številni Pag imenujejo Mesečev otok, ampak naj vas prvi vtis ne zavede – na drugi strani otoka se skrivajo zeleni zalivi, peščene plaže in borovi gozdovi.

Kdor išče zabavo, je plaža Zrće zagotovo prava izbira, saj nas tukaj pričakuje enkratno veselo in živahno vzdušje, polno lokalov, mladih in glasne glasbe – skratka pravi recept za žur do jutranjih ur. 

Za mirnejši oddih pa zaplujemo do mesteca Lun, kjer se lahko prepustimo zasebnosti v enem izmed njegovih številnih čudovitih in neokrnjenih zalivov. Tu se nahaja tudi botanični rezervat Lun – predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte olea oleaster. To so 5-8 m visoka drevesa s povprečno starostjo 1.200 let.

Ena najpomembnejših zgodovinskih znamenitosti otoka je Talijanova buža, ki se nahaja v mestu Novalja na severnem delu otoka. Gre za podzemni kanal-predor, ki je bil del antičnega vodovoda, zgrajen v 1. stoletju našega štetja v času rimskega imperija. Samo mesto je dobilo ime iz latinskega naziva navalia. V antiki je naziv navalia pomenil mesto, na katerem so se ladje izvlačile na suho, ter popravljale ali pospravljale v posebej zgrajene shrambe. Novalja slovi predvsem po znanih in čudovitih plažah, lepota se skriva v majhnih uvalah. Te majhne uvale so pokrite z belim kamnom in peskom, zaliva pa jih čisto in bistro morje.

Mesto Pag so na današnjem mestu zgradili med leti 1443 in 1474, pred tem so Pažani živeli v Starem mestu, kjer je danes arheološko področje Stari grad s cerkvijo Sv. Marije in ostanki akropole (le 1 km od mestnega jedra). V mestu lahko obiščemo več turističnih atrakcij: Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežev dvor in Kula Skrivanat, edina preostala od devetih v nekdanjem mestnem obzidju, ki so obkrožale mesto.  Zanimive so tudi cerkve Sv. Jurija, Sv. Frane in samostan Sv. Margarite, pa tudi stari magazini (skladišča) soli. Pažani so se tradicionalno ukvarjali z ovčerejo in ribištvom, ena najpomembnejših gospodarskih panog pa je proizvodnja soli. Kvalitetna sol, pridobljena po naravni poti iz čistega morja, je že stoletja zaščitni znak mesta Pag.

Otok Pag slovi tudi po svojem pršutu, vendar je tu doma tudi izjemno cenjen trdi ovčji paški sir. Zraven se prileže okusna paška jagnjetina, belo vino, travarica in domači prošek. Za mnoge pa je prva asociacija na otok paška čipka, ki je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Paški trikotnik že od svojega, resda poznega odkritja sredi leta 1999, ko ga je povsem naključno našel geodetski merilec iz Zadra, buri duhove in domišljijo paških obiskovalcev, od alternativnih raziskovalcev nastanka Zemlje, številnih vernikov, ne nazadnje tudi številnih raziskovalcev neznanih letečih predmetov – NLP. Samo nekaj kilometrov od stare Novalje se nahaja nenavadni naravni fenomen, megalitski otisek v kamnu, znan kot Paški trikotnik. Ta kamniti »čudež« (gre za ravno površino posuto z zdrobljenim kamnom) se razprostira na okoli 500 kvadratnih metrih v približni izmeri 32 x 32 x 22 metrov, v pravilni obliki likalnika.

Dan 6, Pag – Rab, 14,5 milj

Zadnja etapa našega križarjenja je otok Rab. Na otoku sta 2 turistični pristanišči: Marina Rab in Marina Supetarska Draga. Marina Rab se nahaja se v starem mestnem pristanišču na jugovzhodni strani otoka in ponuja 142 privezov za plovila do 20 metrov dolžine in globine do 5 metrov. Vendar pa je ta marina odprta samo od polovice aprila do začetka novembra. Medtem ko se Marina Supertarska Draga s svojimi 274 privezi nahaja na severnozahodni obali in sprejema plovila do 25 metrov dolžine.

S svojimi 30 peščenimi plažami je Rab resnično »otok sreče« s številnimi majhnimi slikovitimi zalivi, kar so turisti iz celega sveta prepoznali pred skoraj 125 leti. Ta tradicija se nadaljuje vse do današnjih dni, ko je Rab zaradi kristalno čistega, toplega in plitvega morja, idealna destinacija za celo družino. Tukaj lahko prav vsak glede na svoje želje najde svojo idealno plažo. Med njimi gre zagotovo izpostaviti Rajsko plažo na severnovzhodnem delu otoka, ki se ji je celo uspelo uvrstiti na seznam CNN-a Top 100 svetovnih plaž. Če gremo malce proti severu, naletimo na eno izmed 3 nudističnih plaž – Ciganka, ki je izjemno specifična zaradi nenavadnih peščenih piramid in drugih naravnih oblik. Morje je tukaj smaragdno zeleno, sončite se lahko na peščenih in kamnitih platojih, v bližini je tudi plaža za pse. Banjol je prekrasen del otoka, kjer se nahajajo prodnate peščene plaže imenovane “Padova”, medtem ko je Sahara Beach še ena znana nudistična plaža, ki jo zaznamuje čudovita obala v obliki polmeseca, kristalno čista voda in veliko manj gneče kot na drugih plažah.

Rab pa ne ponuja zgolj priznani tris plaže-sonce-morje, temveč slovi po svoji bogati zgodovini, o kateri pričajo številne znamenitosti: Katedrala vnebovzetja blažene Device Marije s 26m visokim zvonikom, palači Dominis in Nimira, Cerkev Sv. Kristofora (danes muzej), cerkev Sv. Justina 13. st. z zvonikom iz 17.st. (danes muzej sakralnih umetnin, prvotno cerkev in samostan), Frančiškanski samostan in cerkev Sv. Antona, cerkev Sv. Križa iz 13. st. (danes se v njej odvijajo tradicionalni Rabski glasbeni večeri v poletnih mesecih), Knežev dvor, mestno obzidje, mestna ura in še mnoge druge.

Prvi naseljenci otoka so bili Iliri 350 let pred Kristusom, v 1. stoletju pa je Rab postal rimski municipij, ki se je pod imenom Felix Arba (Arb je ilirska beseda, ki pomeni bujen, mračen, zelen) razvil v pomembno središče na vzhodnojadranski obali. Njegov vzpon se je začel v drugi polovici 11. stoletja in je trajal vse do 13. stoletja, ko je bil kot svobodna jadranska komuna pod upravo hrvaških vladarjev in Beneške republike. V 15. stoletju so ga prodali Benetkam in pod njihovo upravo je ostal vse do leta 1798 in prihoda Napoleona.
Kot zanimivost je vsekakor treba omeniti zgodbo o rabskem kamnoseku sv. Marinu, ki je je preselil na Apeninski polotok in tam v 4. stoletju ustanovil Republiko San Marino. Danes je sv. Marin zavetnik Loparja in je za lokalno prebivalstvo izjemno pomemben. 

Številne cerkve in mestni trgi na otoku Rabu niso spreminjali svoje poglavitne vloge središča kulturnega življenja še od rimskih časov. Vsako poletje goste na ulicah Raba pričakajo številni dogodki, in sicer od koncertov znanih hrvaških in tujih glasbenikov do umetniških ateljejev in razstav na prostem, ki na ulicah starega mestnega jedra ustvarijo posebno vzdušje. Če imate možnost, vam vsekakor priporočamo, da obiščete sejem lokalnega ladjedelništva Rab Nautic Passion ali sodelujete na romanju pod imenom Križi, čigar tradicija se je začela v 15. stoletju po izbruhu kuge. Vsekakor ne smete zamuditi Rabske fjere, edinstvenega srednjeveškega festivala z viteškimi igrami, kot tudi Eko šetimana, na katerem lokalni proizvajalci in kmečka gospodarstva predstavljajo svoje pridelke in avtohtone izdelke.

Otok je poln zelenja in zanimivih eksotičnih rastlin. Obiska vredna je Kalifronta, ki je največji gozdni kompleks na otoku, kjer je zaščiten botanični rezervat – gozd Dundo. Poleg rezervata lahko obiščemo še park Komrčar, ki velja za eno najlepših oaz na Jadranu s številnimi eksotičnimi in domačimi rastlinami.

Dan 7, Rab – Krk, 21 milj

Tako. Naše križarjenje se počasi približuje koncu, saj nas danes pot pelje nazaj proti začetni točki – otoku Krk. Do tam imamo le 21 milj plovbe in ravno zadosti časa, da se spomnimo vseh fantastičnih podob in nepozabnih krajev, ki smo jih na tem potovanju videli in spoznali in tako odkrili majhen kotiček raja v Sredozemlju.