Predstavljamo vam 7-dnevno jadranje in itinerarij za odkrivanje Kikladov: odhod iz Parosa in raziskovanje Iosa, Santorinija, Naxosa, Delosa in Mykonosa. Težko vas ne bodo osvojile te dih jemajoče pokrajine in njihovo mirno vzdušje z močnim sredozemskim pridihom.

Kristalno čisto morje in majhne vasice, bodisi raztresene po hribih bodisi zbrane v zalivih, kjer kraljuje dobro poznana barvna kombinacija: tipična belina hiš ter kobaltna modrina streh in oken. Kikladski arhipelag je stereotip grških otokov. Gre za arhipelag v Egejskem morju, sestavljen iz okoli štiridesetih otokov, ki so sicer pustega in skalnatega videza, a v notranjosti so posebej rodovitni in zeleni. Jadranje je tako zagotovo najboljši način za odkrivanje otokov enega za drugim, v zaporedju zlatih plaž s pogledom na prekrasno in res čisto morje, samotne zalive in čudovite pečine. Tukaj piha razvpiti Meltemi – močan veter, ki je na otokih prisoten predvsem v mesecu juliju in avgustu in razveseljuje vse navtike.

Če nekaj dni preživite na jadranju v teh deželah, se boste vrnili v tradicionalno Grčijo. Naj bo to na Santoriniju, Naxosu ali Mikonosu, povsod boste vdihnili slavo njihove bogate preteklosti, majhnih ribiških pristanišč in neustavljivega šarma sredozemskega načina življenja.

Preberi tudi: Otočje Sporadi z jadrnico: najbolj pristna in samotna Grčija

Dan 1, Paros, Parikia

Izhodišče za vkrcanje na naše križarjenje je zaliv Parikia, ki se nahaja na jugozahodni strani Parosa. Parikia je prestolnica otoka – lepo mesto s klasičnim grškim pridihom z nizkimi belimi hišami, okrašenimi z živobarvnimi bugenvilijami, ozkimi in vijugastimi ulicami v obliki labirintov ter številnimi lokali, ki kar vabijo na aperitiv pred ali po večerji, tavernami in restavracijami za vse okuse. Vse to spremlja tisto posebno vzdušje, ki ga lahko ponudijo le Kikladi. Zanimivost: eden od osrednjih prizorov italijanske komedije  “The immature“, ki je v celoti postavljena na otok Paros, je bil posnet prav v središču Parikie.

V bližini pristanišča je plaža, imenovana “Livadia”, odsek zlatega peska, pomešanega z majhnimi barvnimi kamenčki, ki se ponaša z modro zastavo za čisto morje. Med kraji, ki jih je treba obiskati v okolici, je zagotovo tempelj Ekatontapiliani, eden izmed najpomembnejši in najbolje ohranjenih zgodnjekrščanskih spomenikov v Grčiji; vreden ogleda je tudi Arheološki muzej, ki hrani zbirke antične in klasične skulpture; kot tudi beneški grad, zgrajen s stebri starodavnih templjev na mogočnem griču s pogledom na pristanišče Parikia.

Zgodovina Parikie se začne v antiki, kot kažejo spomeniki po vsej vasi. Pristanišče je Parosu dalo vso moč in ga naredilo za veliko pomorsko silo. Dolgo časa je vas sledila zgodovinskim potem preostalega dela otoka. Manto Mavrogenous, junakinja grške vojne za neodvisnost (1821–29), ki se je sicer rodila v Trstu, je umrla ravno v Parikii. V vasi je njej v spomin postavljen kip. Parikia je pa žal povezana tudi z eno tragedijo, saj je tu 26. septembra 2000 trajekt Express Samina trčil v skalo ob zalivu Parikia in tudi potonil, pri čemer je umrlo 82 ljudi.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil na Kikladskih otokih

Dan 2, Paros, Parikia – Ios, 26 milj

Zjutraj drugega dne se odpravimo proti Iosu, otoku z dvojno dušo: po eni strani je to otok zabav na plaži Chora, prava destinacija za mlade turiste iz vse Evrope ter po drugi strani gre za tih otok z osamljenimi vasicami v notranjosti, ki so sicer obdane z nerodovitno in suho pokrajino, a kljub vsemu zelo sugestivne. Čeprav je Ios dokaj majhen otok, ima več kot trideset plaž, zalivov in uval, kjer se lahko ustavite na sidru, skoraj vse so pa videti ravno neokrnjene. Segajo od glamurozne plaže Mylopotas do Magganarja, čudovitega zaliva, ki ga sestavlja 5 peščenih plaž s plitvo vodo. In potem je tu še plaža Agios Theodoti, kjer lahko uživate v najlepšem sončnem zahodu Iosa ali Kalamos in Papa, dve plaži na vzhodni obali, ki sta popolni za pobeg pred množico. Lepa je tudi majhna plaža Papa, južno od Kalamosa, do katere je mogoče priti le s čolnom.

Ustavimo se in obiščimo Choro z njenimi vijugastimi uličicami, belimi hišami in mlini na veter, ki obdajajo cerkve, znamenitim srednjeveškim gradom in cerkvijo Panagia Gremiotissa. Najboljši način za spoznavanje podeželske atmosfere otoka Ios je, da se odpravite med vasicami v notranjosti, kjer živijo pastirji in kmetje s svojimi ovcami in osli. S Pyrgosa, najvišje točke Iosa, boste uživali v najlepšem panoramskem razgledu na otok in si lahko ogledate tudi samostan Agios Ioannis (Sveti Janez). Sicer pravijo naj bi otok imel skupno kar 365 cerkva in kapel, kolikor je dni v letu.

Zanimiva je tudi vasica Plakotos s Homerjevim grobom – po ljudskem izročilu in legendi je ta največji epski pesnik Grkov umrl ravno na Iosu. Vredna ogleda je zagotovo tudi prazgodovinska naselbina Skarkos. Omeniti velja tudi gledališče Odysseas Elytis, odprto leta 1997, ki se nahaja v kraju Tsoukalaria in razpolaga s 1100 sedeži. Gre za odprto gledališče starogrškega sloga, ki ga je Peter Haupt zasnoval na poseben način – sedeži so obrnjeni proti jugu in nudijo pogled na Egejsko morje ter ščitijo gledalce pred poletnimi vetrovi. Ne smemo spregledati niti značilnih mlinov na veter, ki dominirajo griče na desno od Chore.

Otok ima lepo lokacijo, saj se nahaja na pol poti med otokoma Naxos in Santorini. Dolg je približno 18 kilometrov in širok 10 kilometrov. Ios je znan po lokalnih sirih. Večinoma jih izdelujejo v občinski sirarni z uporabo kozjega ali ovčjega mleka. Najbolj znan je “skotíri” (σκοτύρι), kisli sir z vonjem po začimbi šetraj. Priljubljeni jedi na otoku sta “tsimediá” (τσιμεντιά) – bučni cvetovi, polnjeni z rižem in “mermitzéli” (μερμιτζέλι) – ročno izdelane testenine z ječmenom.

Dan 3, Ios – Vlychada, Santorini, 25 milj

S plovbo 25 milj pridemo do plaže Vlychada, ki se nahaja na južnem koncu otoka Santorini, približno 6 milj od glavnega mesta Fira in nedaleč od plaže Agios Georgios. Plaža Vlychada izstopa po ogromnih izklesanih pečinah, ki spominjajo na kiparsko delo, a so v resnici zgolj  rezultat naravnih procesov, saj so jo oblikovali vulkan, veter in morje. Gre za dolgo plažo z relativno plitvimi vodami in temnim vulkanskim peskom in kamenčki, kot večina plaž na otoku. Privez lahko poiščemo v bližnjem pristanišču ali pa se zasidramo pred plažo, saj je tu obala zaščitena pred glavnimi vetrovi in ​​se razteza 800 metrov. 

V tem čudovitem zalivu je starodavna, še vedno izvirna konoba iz kamna in lesa, kjer lahko poskusite tradicionalne lokalne jedi na osnovi zelo svežih rib. Je tudi odlična lokacija za aperitiv ob sončnem zahodu, med drugim velja za eno najboljših gostiln v Evropi. V bližini plaže Vlychada lahko obiščete Muzej paradižnika, enega od značilnih proizvodov otoka, kjer se je mogoče seznaniti s pridelavo te zelenjave, ki je po vsem svetu znana po svojih dobrotah in raznoliki uporabi.

Drugače pa je Santorini svetovno znan otok in predstavlja eno od glavnih turističnih destinacij Grčije in Sredozemlja. Mesto Oia je po mnenju turistov najlepše mestece na celem otoku, ima 2 glavni ulici, ki sta polni trgovinic z nakitom, tavern in barov. Na otoku vabi k obisku vulkan, pa tudi številni muzeji in vinarne. Otok ima kar nekaj znanih in lepih plaž: Amoudi, Perivolos, Črna plaža – kraj Kamari, Rdeča plaža, Bela plaža – dostopna samo z ladjo preko Rdeče plaže, Monolithos, Baxedes, pori in druge.

Kot zanimivosti lahko izpostavimo še cerkev Panagia Episkopi, ki je najstarejša cerkev na otoku, krasijo pa jo lepote starodavnih fresk ter marmorni oltar. Omeniti velja še Mesa Gonia – poznana tudi kot »vas duhov« in je ime dobi po potresu leta 1956, ko so prebivalci zapustili vasico in je ostalo vse opustošeno.

 

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil na Kikladskih otokih

Dan 4, Vlychada, Santorini – Iraklia, 32 milj

Zapustimo priveze in že nas čaka naš naslednji, zelo posebni cilj: Iraklia. Ta destinacija ponuja res absolutni mir. Najboljši kraj za privez je v majhnem pristanišču blizu plaže Tourkopigado, ki se nahaja ob jugovzhodni obali otoka. Zaliv je vpet v dolgo in ozko podkvasto zajedo, ki jo tvorita dva nizka in sušna griča. Vode so mirne, prozorne in zaščitene. Enako zanimiva je plaža Livadi, s katere je mogoče videti bližnje otoke Schinoussa in Venetiko ter še plaža Alimia, ki je priljubljena med ljubitelji snorklanja. Otok je znan tudi po razbitini nemškega vodnega letala, ki je med drugo svetovno vojno potonilo nedaleč od obale.

Otok je bil naseljen že od zgodnje antike. Na otoku je veliko skrivnostnih skalnih poslikav izpred približno 5000 let. Slike, imenovane Bousoules (Μπούσουλες), so bile morda uporabljene kot orientacijske oznake. Ruševine trdnjave iz 4.-2. stoletja pr. se nahajajo v kraju Livadi na otoku. V sodobnem času je bila Iraklia last samostana Hozoviotissa na bližnjem otoku Amorgos.

Drugače pa sta na otoku dve mesteci, Agios Georgios, glavno pristanišče otoka, ki ima tipičen videz grške vasice s peščico tipičnih belih in modrih hiš, ki so amfiteatralno razporejene okoli zaliva. In pa Panagia, imenovana tudi “Pano Mera”, podeželska vas na zahodni strani otoka ob vznožju hriba Papas. Ogleda vredna sta tudi več kot 100 metrov visoka pečina Merichas in jama Agios Ioannis, podzemna votlina, ki se odpira ob južni obali Iraklie in se po mnenju nekaterih znanstvenikov spusti pod morsko gladino in doseže celo otok Ios.

Dan 5, Iraklia – Naxos, 20 milj

Z lepo in hitro navigacijo pod vplivom Meltemija pridemo do Naxosa, največjega in najbolj zelenega otoka Kikladov. Istoimensko mesto s čudovito promenado in nedavno prenovljenim glavnim pristaniščem je zelo prijetno in idealno za preživljanje prijetnih večerov. S svojimi visokimi gorami, rodovitno zemljo, neokrnjenimi plažami in spektakularnim razgledom na Egejsko morje je Naxos pravi raj za oči. Poleg tega še danes prebivalci nosijo svoja tradicionalna oblačila in živijo od pridelkov zemlje. Na otoku ni mednarodnega letališča in je tako s celino povezan le z lokalno letalsko linijo ter s trajektnimi linijami. 

Naxos je posejan s starodavnimi cerkvami, samostani in beneškimi gradovi, ki pričajo o njegovi stoletni zgodovini. Naxos je znan tudi po svojih kulturnih dogodkih in tradicionalnih festivalih, kot sta npr festival vina in ribiški festival, ki vam bodo omogočili, da se potopite v bogato popularno kulturo tega koščka Grčije, potopljenega v morje. Lahko pa stopite nazaj v preteklost in se potepate po zavitih ulicah starega mesta. Navdušeni boste.

Otok ponuja precej znamenitosti, ki so res vredne ogleda, med njimi so: Apolonov tempelj t.i. Portara, tempelj Sangri (Demetrin tempelj), samostani (Fotodis, Kaloritsa, Ypsilotera, Timios Stavros,…), več stolpov (Sanudo, Belonia, Bazeos, Plaka, Kokkos in številni drugi), grad Apaliros, cerkve (Agia Kyriaki, Agia Marina, Agii Apostoli, Agios Georgios Diassoritis,…), 2 katedrali (katoliška in pravoslavna), različni muzeji (Arheološki, Bizantinski, Folklorni, Geološki), starodavni akvadukt, starodavno Dionizovo svetišče, marmorni kipi “Kouros” ter mlini na veter.

Med najbolj priljubljenimi lokacijami na otoku so Plaka, Agia Anna in Agios Prokopios. Vsi kraji se lahko pohvalijo s čudovitimi peščenimi plažami ter številnimi tavernami in trgovinicami. Od pristanišča v kraju Naxos vodi nasip do otočka Palati, kjer na svoj račun pridejo vsi ljubitelji surfanja in kajtanja. Ne le ljubitelji športa, zgovodine in narave, tudi vsi, ki jim je všeč odlična kulinarika, boste tukaj našli nekaj zase, saj so njihove tipične jedi prava psolastica: petelinji paprikaš z vinom, goveja, svinjska ali zajčja enolončnica z limono, polnjeni bučkini cvetovi, tradicionalna sirova pita, jagnječji frikase, hobotnica kuhana z vinom, testenine z jastogom, školjke saganaki in lignji na žaru.

Legenda pravi, da je Tezej pred trojansko vojno zapustil Ariadno na tem otoku, potem ko mu je pomagala ubiti Minotavra in pobegniti iz labirinta. Dioniz (bog vina, praznovanj in prvinske energije življenja), ki je bil zaščitnik otoka, je srečal Ariadno in se vanjo zaljubil. Toda sčasoma se je Ariadna, ki ni mogla prenesti ločitve od Tezeja, bodisi ubila (po atenski različici), ali pa se je povzpela v nebesa (kot so trdile starejše verzije). Naksoski del mita o Ariadni je opisan tudi v operi Richarda Straussa “Ariadne auf Naxos”.

Kot zanimivost naj omenimo, da se je pridobivanje marmorja na Naxosu začelo pred letom 550 pr. n. št. Naksijski marmor je bil uporabljen za izdelavo strešnikov v starodavni Olimpiji in na atenski Akropoli. Od leta 2016 je bilo letno izvoženih okoli 5.000 m³ naksijskega marmorja visoke vrednosti.

Najvišji vrh otoka je Zas (Zevs), ki je s svojimi 1000 metri tudi najvišji vrh otočja Kikladi.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil na Kikladskih otokih

Dan 6, Naxos – Delos – Mikonos, 28 milj

Nadaljujemo z našim itinerarijem in usmerimo premec proti otoku Delos. Čeprav je ta otok s svojimi 40 km² med najmanjšimi otoki v Kikladih, velja za eno od največjih arheoloških znamenitosti Grčije. V antičnih časih je veljal za sveti otok, ker naj bi bil po starogrški mitologiji rojstni kraj Apolona in njegove dvojčice Artemide.

Delos velja za sveto mesto, nepremično v času, tudi zato, ker nenavadno izročilo, ki izhaja iz odgovora preročišča, pravi, da se na otoku ni dovoljeno roditi ali umreti. Danes je Delos dobro obiskana turistična atrakcija, ki privablja obiskovalce iz večjih okoliških otokov. Ker pa nočitev na otoku ni dovoljena, ga je možno obiskati samo v sklopu nekajurnih ekskurzij, ki jih organizirajo turistične agencije z Mikonosa, Tinosa in Parosa. Sprehod skozi ruševine starogrških templjev, ki so razmetani po celotnem otoku, je za ljubitelja antične kulture vsekakor posebno doživetje, ki se ga zlepa ne pozabi. Za razliko od običajne nostalgije, ki jo pogosto spremljajo ostanki starih civilizacij, vas to mesto prisili, da se znova in znova ozrete naokoli, občudujete vsako skalo, vsako rožo in vsako stezico. Tudi po vseh teh letih je Delos obsijan s svetlobo in soncem.

Otok je bil naseljen že v 3. tisočletju pr. n. št. Po Tukididu naj bi bili njegovi prvotni prebivalci Karijci, ki so se preživljali v glavnem z gusarstvom in jih je zaradi tega vojska kralja Midasa pregnala z otoka. Najstarejša svetišča na Delosu so iz 8. stoletja pr. n. št., ko so Jonci na otoku prirejali obredna slavja v Apolonovo čast. Leta 478 pr. n. št. so Atene ustanovile alianso mestnih državic, imenovano Atiško-delska pomorska zveza, ki je imela svojo zakladnico na Delosu. Zakladnica je tam ostala do leta 454 pr. n. št, ko jo je dal Periklej prestaviti v Atene. V času helenizma je bil Delos eno izmed treh najpomembnejših verskih središč vzhodnega Sredozemlja. Poleg duhovnega je imel tudi velik gospodarski pomen, saj so imeli na njem sedež mnogi pomembni trgovci, pomorščaki in bančniki iz raznih dežel. Ti so dali zgraditi mnoge templje v čast božanstev iz svojih daljnih domovin, vendar je Apolon vseeno ostal najpomembnejši bog na Delosu. Leta 167 pr. n. št. so otok osvojili Rimljani in ga proglasili za brezcarinsko pristanišče, kar je še povečalo njegov gospodarski pomen. Največ denarja je prinesla tržnica s sužnji, na kateri so na dan prodali tudi do 10.000 ljudi. S koncem antike in prihodom krščanstva se je končalo slavno obdobje Delosa, ki je postal povsem nepomemben in je utonil v pozabo.

Francoski arheološki inštitut École française d’Athènes vodi izkopavanja na otoku od leta 1872 naprej. Leta 1990 je UNESCO Delos uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, kar je pripomoglo k restavriranju in ohranitvi templjev. Sam UNESCO navaja otok kot “izjemno obsežno in bogato” arheološko najdišče, ki “vzbuja podobo velikega svetovljanskega sredozemskega pristanišča”. 

Iz pristanišča vodi veličastna sveta pot do Apolonovega templja, kjer so številni ostanki stebrov in oltarji. Na severu je sveto jezero z znamenito teraso levov in italijansko agoro. Arheološki muzej, zgrajen leta 1904, ima devet galerij. Šest od njih vključuje skulpture, najdene na Delosu, ki veljajo za eno najboljših zbirk na svetu. Obstajata tudi dve dvorani, v katerih je razstavljena prazgodovinska keramika in miniature, najdene v starodavnih domovih Delosa. Ko ste tam, ne pozabite obiskati Minojske fontane, trge in enkratne mozaike.

Po vrnitvi na krov odplujemo proti središču Kikladov – tu nas čaka Mikonos. To je otok, ki ga obožujejo vsi ljubitelji zabav iz vse Evrope, pa tudi številne znane osebnosti. Mikonos je res čudovit otok, kjer lahko doživite nore, nepozabne noči, saj so tu zabave na plaži naravnost legendarne. Že leta je Mikonos postal elegantna destinacija z velikim številom dizajnerskih hotelov in ekskluzivnih vil z bazeni, ki so jih ocenile arhitekturne revije.  Toda tisto, česar množični turizem ni spremenil, je pristna lepota njegove pokrajine, ki vam bo ostala v srcu.

Prestolnica otoka je istoimensko mesto Mikonos, kjer se zlahka lahko navdušite nad sončnim zahodom, sprehodom po ozkih ulicah prestolnice, pogledom na ladje, ki vplujejo in izplujejo iz pristanišča. Ozke zavite ulice, bele hiše z barvnimi okni, cvetlični balkoni, odlična tradicionalna kuhinja vas bodo osvojile. Zanimiv je predel mesta, ki mu pravijo Little Venice, saj po izgledu res spominja na Benetke. Velikokrat lahko srečate po mestu 3 pelikane, ki v mestu živijo in se prosto sprehajajo po ulicah. Zagotovo pa si morate ogledati pravoslavno cerkev oziroma 5 cerkva – Panagia Paraportiani. Gradnja te cerkve se je začela leta 1425 in je bila dokončana šele v 17. stoletju. Ta impresivna, pobeljena cerkev je pravzaprav sestavljena iz petih ločenih cerkva, ki so združene: štiri cerkve (posvečene sv. Evstatiju, sv. Sozonu, sv. Anargiroju in sv. Anastaziji) so pri tleh in predstavljajo osnovo pete cerkve, ki je bila zgrajena nad njim. Samo ime pa v grščini dobesedno pomeni “Naša Gospa stranskih vrat”, saj je bil vhod najden v stranskih vratih vhoda v območje Kastro.

Otok Mikonos je hkrati tudi otok, ki ponuja tudi mir in pobeg. Lahko obiščete manjše kraje in vasice kot je Ano Mera, pa samostana Panagia Tourliani z dobro ohranjenim zvonikom in Paleokastro, ruševine gradu Gyzi, svetilnik Armenistis. Ljubitelji zgodovine in umetnosti lahko zavijete v Arheološki muzej, muzej foklore, Pomorski muzej ali v galerijo Rarity.  

Skozi zgodovino je bil Mikonos znan po vsej Grčiji po proizvodnji pšenice. Na vrhuncu je bilo po otoku razporejenih več kot 20 mlinov na veter, od katerih je bil vsak ključnega pomena za proizvodnjo in gospodarstvo otoka. Danes je ostalo le še 7 mlinov na veter (Kato Mili) in ti ostanki ne tako davne preteklosti so se spremenili v eno najbolj ikoničnih znamenitosti otoka.

Na tem otoku se pa nihče ni naveličal prelepih plaž, med najbolj znane sodijo: Paradise beach, Elia, Fokos, Kapari, Ornos, Lia, Agia Anna, Agrari in druge.

Dan 7, Mikonos – Parikia, Paros, 10 milj

Bližamo se koncu našega križarjenja, saj je napočil zadnji dan tega prekrasnega itinerarija. Zdaj nas čaka le še vrnitev v Parikio, na otok Paros. Na poti se splača zasidrati v velikem zalivu Naoussa in se preizkusiti v ribolovu, potapljanju ali uživati ​​v čudoviti temperaturi vode. Naoussa velja za eno najlepših vasi na Kikladih. Kljub turističnemu razvoju je ta ljubka vasica ohranila svojo pristnost, tradicionalni značaj in šarm s svojimi pobeljenimi in cvetočimi hiškami ter drobnimi cerkvami in kapelicami, obdanimi z labirinti ozkimi, s kamnom tlakovanimi ulicami. Vasica je zgrajena okoli majhnega slikovitega pristanišča, kjer se privezujejo pisani ribiški čolni, imenovani caiques. Še vedno so vidni ostanki beneškega gradu, ki ustvarjajo edinstveno in očarljivo vzdušje. V pristanišču se nahajajo majhne taverne in ouzerije, ki dajejo prijaznemu ambientu tradicionalni čar.

Enkrat, ko prispete v marino, pa skočite še na ogled znamenite bizantinske cerkve Panagia Ekatontapiliana, ki je še danes referenčna točka za starodavno grško kulturo. S tem boste najbolje zaokrožili to bogato popotovanje, ki vas bo še dolgo spremljalo, če ne drugače, pa v spominih.Najdi najboljše ponudbe za najem plovil na Kikladskih otokih