“Problem solving” na morju: Michel Desjoyeaux in njegova lekcija
Za obvladovanje in reševanje težav na morju včasih znanje ni dovolj. Potreben je analitičen in kreativen pristop, ki ga je mogoče trenirati in izboljševati. Tako uči veliki francoski jadralec Michel Desjoyeaux, znan kot “Profesor”.
Jadranje pomeni biti samostojen in se naučiti obvladovati različne situacije, včasih tudi najbolj nenavadne. Še posebej, ko nastane težava, je lahko v pomoč izkušnja, specifično znanje in dobra ročna spretnost. Na krovu je veliko opreme, orodij ter naprav vseh vrst. Treba je poznati mehaniko, elektroniko, elektriko, hidravliko, da bi se lahko počutili varne.
Najpomembnejši dejavnik za uspešno spoprijemanje z vsako situacijo med plovbo pa je mentalni pristop, odnos do težave in sposobnost iskanja izhoda. Morda ne najbolj učinkovitega, ampak tistega, ki je najbolj primeren v danem trenutku. To zato, ker velikokrat težava ni v preizkušanju znanja, ki ga imamo, ali v iskanju zaupanja vrednih informacij. Pogosto je težava ravno v pomanjkanju znanja in/ali v pomanjkanju rešitve za dani problema.
Najdi najboljše ponudbe za najem plovil
Preberi tudi: Za privezovanje plovila je potrebna tehnika, a tudi hladnokrvnost
Analitičen in genialen pristop Michela Desjoyeauxa
Veliko lekcijo o tem, kako se soočiti z izzivi in morju, tudi v najtežjih razmerah, nam ponuja vrhunski jadralec Michel Desjoyeaux, ki je med drugim dvakratni zmagovalec regate Vendée Globe. Ni naključje, da so mu francoski ljubitelji jadranja, oceanov in solo regat okoli sveta nadeli vzdevek “Le Professeur” zaradi njegovega analitičnega in inteligentnega pristopa k življenju. Desjoyeaux nam pokaže, da se je mogoče naučiti razmišljanja, usmerjenega v reševanje problemov, ga prakticirati in predvsem izboljševati.
Med izdajo Vendée Globe 2000/2001 se je Michel Desjoyeaux s svojo jadrnico “PRB” znašel sredi Tihega oceana na poti proti rtu Horn. Na silvestrovo, popoldne, se je odločil zagnati motor, da bi napolnil baterije na krovu. Toda, ko je pritisnil na zagonski gumb, se ni zgodilo nič. Motor se ni zagnal. Prejšnji dan je med zadnjim zagonom motorja zaslišal nenavaden zvok, a temu takrat ni posvečal prevelike pozornosti. Zdaj pa je problem stal pred njim v vsej svoji jasnosti.
Zagon motorja ne deluje
Najprej se odloči razstaviti zagonski motor motorja, da bi ugotovil, zakaj se ta ne zažene. Ko ga odpre, odkrije, da so se vse ščetke popolnoma zdrobile, so neuporabne, in na krovu nima nadomestnih delov. Motor na krovu jadrnice je znamke Yanmar. Michel se zato obrne na podjetje, kjer mu pojasnijo, da se takšna težava zgodi morda enkrat na milijon. A brez rezervnega dela žal ni rešitve.
Za vsakogar bi bil tak odgovor konec zgodbe. A ne za “profesorja”. Pravila regate Vendée Globe so stroga: kakršna koli fizična pomoč ni dovoljena, zato bi zaustavitev zaradi pridobitve rezervnih delov pomenila diskvalifikacijo. Mora najti drugo rešitev.
Že kot otrok na dvorišču očetove delavnice
Michel ni običajen jadralec. Odraščal je na dvorišču čolnarske delavnice svojih staršev v Concarneauju v Bretanji, jadranje pa je bilo že od začetka njegov način življenja. Njegova hiša je bila povezana z ladjedelnico, in ta je bila njegov raj že v otroštvu. Težko si je zamisliti boljše okolje za spoznavanje pomorske tehnike. Kasneje, pri komaj 20 letih, je sodeloval na svoji prvi regati okoli sveta kot član posadke legendarnega Érica Tabarlyja, sledil pa je temu velikanu zgodovine jadranja z vrsto izjemnih dosežkov.
No, ker zagonski motor ne deluje, se odloči izklopiti vso nepotrebno elektroniko na krovu: zaslone, računalnik, satelitsko povezavo. Vklopljen ostane le avtopilot s kompasom in solarni panel. Konec koncev je sredi Pacifika, okoli njega pa ni ničesar. A energijo nujno potrebuje – za avtopilota, razsoljevalnik in komunikacije. Ustaviti se ne sme in problem mora nujno rešiti.
Preoblikovanje težave
Zagonski motor ne deluje, zato se Desjoyeaux odloči pogledati težavo z drugega zornega kota. Ali je mogoče zagnati motor brez zagonskega motorja? Na jadrnici je drugi alternator, naprava, ki mehansko energijo pretvarja v električno energijo za polnjenje baterije.
Na sprednjem delu motorja je velika dodatna jermenica z dvema horizontalnima alternatorjema, enim na vsaki strani. Njegova prva poteza je odstranitev jermena enega alternatorja in vrtanje luknje za vstavljanje vijaka, da pritrdi obroček na jermenico alternatorja. Tako lahko na škripec pritrdi vrv. Njegova ideja je poskusiti zagnati motor na način, kot bi to storil s kosilnico ali zunajkrmnim motorjem. Ko vrv povleče iz notranjosti plovila na krov, lahko izkoristi mehansko prednost vinčev, da mu pomagajo pri vleki.
Hladen zagon – nemogoča naloga
Ko poskuša zavrteti vinč, Desjoyeaux ugotovi, da ne more dovolj dolgo in močno vleči, da bi zagnal motor jadrnice. Hladno je, temperatura je med 0 in 5 °C, kar pomeni, da je za dizelski motor zelo težko zagnati. Prav tako nima dovolj baterije za predgretje pogonskega agregata. Pri starejših dizelskih motorjih je običajno vzvod za dekompresijo, ki zmanjša pritisk v motorju, kar olajša vrtenje motorja in omogoča ročni zagon z ročico. A motor, nameščen na “PRB”, je novejši model in te možnosti nima.
Zato se mu porodi ideja, da bi rahlo odvil injektorje, da bi zmanjšal pritisk, in nato zagnal motor, ko se motor stisne in vbrizga gorivo.
Ideja: zakaj ne izkoristiti veter?
Michel ugotovi, da obremenitev za vrtenje motorja in poskus zagona ni zelo velika – približno 200, največ 300 kilogramov. Sam vinč ni dovolj. Tu pa se porodi genialna ideja: lahko izkoristi moč jader, napolnjenih z vetrom. Opusti idejo o genovi, ki je premajhna, in o gennakerju, ki je preveč občutljiv. Zato se odloči za glavno jadro. Pripravi sistem za vrv, ki jo pritrdi in ovije s petimi ovoji okoli jermenice alternatorja, nato pa jo spelje do buma glavnega jadra.
Ko poskusi na ta način zagnati motor, ta vžge že v prvem poskusu. Neverjetno je. Lahko nadaljuje regato in na koncu celo zmaga! Njegova rešitev je bila zgledna in je bila kasneje uporabljena tudi pri Sébastienu Destremauju leta 2016 ter verjetno še pri drugih samostojnih jadralcih.
Kreativna misel: pravi problemi in tisti navidezni
Desjoyeaux se je soočal s težko rešljivim problemom – zagonski motor je bil neuporaben. A bil je prisiljen osredotočiti se na resnični izziv, na pravi cilj: zagon motorja jadrnice. Okvarjen zagonski motor je bil zgolj navidezna težava. Tega ni bilo mogoče popraviti, a to ni bilo pomembno. Njegov cilj je bil vžgati motor na drug način in poiskati rešitev za ta izziv.
Popolna odsotnost drugih možnosti mu je zagotovo pomagala, saj ga je motivirala in prisilila k ustvarjalnosti. A ta dogodek še danes ostaja odličen primer reševanja problemov. Težava, ki jo imamo pred očmi, ni vedno tista, ki jo moramo rešiti.