Karpatos se nahaja v Dodekanezu, na poti med Rodosom in Kreto; je čist in divji otok s čudovitimi vetrovnimi plažami, vasmi, zamrznjenimi v času, in zelo diskretnim turizmom.

Kdor se odloči za jadranje po Egejskem morju, ima na voljo na stotine otokov. Nekateri otoki so precej znani, spoznali so jih tudi navtiki in jih dodobra raziskali in zato nudijo polno storitev tako ob obali kot v notranjosti. Drugi so pa manj znani, bolj odmaknjeni in morda tudi zato z močno identiteto, ki je niti čas ne more spremeniti. Eden od slednjih je zagotovo Karpatos.

Karpatos (v latinščini Carpathus, v italijanščini pa Scarpanto) najdemo v južnem Egejskem morju, in sicer v skupini otočja Dodakanez, kot rečeno med Kreto in Rodosom. Gre za predvsem gorat in kamnit otok, najvišji vrh Lastos je visok kar 1215 metrov, obiskovalce pa naravnost očara z nedotaknjenimi plažami in biserno vodo. Otok ni toliko turistično oblegan, zato uspešno ohranja tradicionalno pristnost in ležernost, kjer vsak lahko najde svoj mir. Karpatos je zmagovalna kombinacija podeželske domačnosti, avanture z naravo in sproščenosti.

Karpatos je začaral že stare Grke, ki so verjeli, da je na tem otoku živela množica mitoloških bitij. Po mitu je med Nebom (Uranom) in Zemljo (Geo) vzplamtela ljubezen in rodili so se mogočni Titani. Eden med njimi, Iapetus, je kraljeval malem raju na Karpatosu in ga spremenil v otok miru, stabilnosti in blaginje.

Vojne in okupacije so zaznamovale zgodovino otoka. Karpati so se borili na strani Šparte v peloponeških vojnah leta 431 pr. n. št. in izgubil neodvisnost od otoka Rodos leta 400 pr. n. št., kasneje je otok padel pod oblast Rima in v naslednjih stoletjih so mu vladali Arabci, genovski pirati Moresco, nato Benečani in Otomansko cesarstvo. V vseh teh stoletjih je bila usoda Karpatosa tesno povezana s sosednjim in večjim otokom Rodos. Ta nenehna menjava oblasti je na otok prinesla številne posebnosti, ki se odražajo v nošah, navadah in govoru. Otomanska oblast nad otokom se je končala z italijansko okupacijo otoka, skupaj s celotnim Dodekanezom, med italijansko-turško vojno 1911-1912. Karpatos je postal del Grčije šele leta 1948. Zaradi burne preteklosti in težkega življenja se je veliko prebivalcev Karpatosa izselilo v Ameriko. Danes se vračajo na domači otok in so največji investitorji na otoku.

Preberi tudi: Saronski zaliv: jadranje po Grčiji v popolnem in sproščenem vzdušju

Meltemi tukaj močno piha, malo je zaščitenih zalivov 

Otok poznajo predvsem ljubitelji vodnih športov, kot sta deskanje in kajtanje, ki se že leta zbirajo na njegovih plažah, kjer veter Meltemi piha zelo močno, predvsem poleti. Zato mora biti tisti, ki ga doseže z jadranjem, strokovnjak in skrbno preveriti vremenska poročila.

Zaliv Pigadia – glavno otoško pristanišče, je lahko odlična vmesna postaja tudi zato, ker v njem veter močno upade. Pomol je dobro zaščiten in opremljen z vodnimi in električnimi stebri; je pa delno zaseden z ribiškimi in majhnimi lokalnimi motornimi čolni. Drugo precej posebno zavetje je v zalivu Tristomo, na severnem koncu otoka. Gre za nekakšno zaprto jezero z ozkim vhodom, ki ga ni lahko prepoznati: vpluti vanj z vetrom in razburkanim morjem je nekaj res le za izkušene skipperje. Druga možnost je, da se zasidrate na severovzhodni obali, kjer je morsko dno nižje, iz skal in kamnov. Če pa želite pristati na pesku, morate ostati dlje od obale.

Sprehod po mestu Pigadia (Karpatos)

Ko pristanete na jugovzhodni strani otoka, vas sprejme kraj Pigadia, znana tudi kot “mesto Karpatos”, saj gre za glavno mesto otoka. Naseljeno že v minojskem obdobju in kasneje z mikenskimi Grki, je bilo v srednjem veku opuščeno zaradi nenehnih vpadov saracenskih piratov. Nato so ga leta 1892 obnovili in ga zaradi obilice vode poimenovali Pigadia, iz grščine “Ta Pigádia” ali vodnjak. Danes je to, tudi zaradi mednarodnega letališča, turistično središče, a nikoli preveč obljudeno. Zanimiv za obisk je Arheološki muzej, ki hrani kovance, keramiko in nakit iz časov antične Grčije. Prav tako ne smete zamuditi Akropole, ki se nahaja na obalni promenadi, cerkve Panormitis in ruševin bazilike Agia Fotini; obiskati pa je možno tudi  gledališče na prostem, kjer imajo občasno različne prireditve.

Olympos, postojanka tradicije

Precej bolj izolirana, a zelo zanimiva je vasica Olympos, zgrajena kot orlovo gnezdo na vrhu gore s posebnostjo: da bi ubežali očem piratov, so bile hiše zgrajene iz naravnega kamna, da bi se prebivalci lažje skrili. Pravijo ji tudi »Vas žena«, ker so te vedno predstavljale večino v primerjavi z moškimi. Vasica ima res svoj čar in turistom ponuja zanimivo doživetje, saj tu domačini še vedno nosijo tradicionalna oblačila, in so zelo prijazni do turistov.

Pogled na morje in stari mlini na veter (še vedno delujoči) vas bodo naravnost prevzeli. Poleg tega vsako leto med 28. in 29. avgustom tukaj poteka eden najbolj posebnih in osupljivih festivalov v Grčiji: Panigiri v čast sv. Janeza Krstnika. Ob tej priložnosti se med tradicionalnimi pesmimi, glasbenimi improvizacijami in značilnimi plesi prepletajo verski in poganski obredi.

Čudovite plaže in otočki z bogato zgodovino

Med lepotami Karpatosa so seveda tudi številne plaže in kristalno čisto morje. Med najbolj sugestivnimi je zagotovo Poliou Patami, znana tudi kot “ptičja plaža”. Plaže na vzhodni obali so bolj prodnate in nudijo več zavetja, kot so Amoopi, Apella ali Kato Lako (dostopne le peš); medtem, ko so tiste na južnem delu otoka peščene (Damatria, Diakoftis). Plaže na zahodni obali pa so izpostavljene vetrovom, ki nenehno pihajo s severa.

Enako divji in morda tudi zato privlačni so bližnji otočki Saria na severu in predvsem Kassos na jugu. Saria je gorata in surova, naseljena le s peščico pastirjev, na njej so tudi ruševine starodavnega mesta Nisiros. Kassos pa je bolj zelen in ima tudi majhno pristanišče, ki ponuja nekaj možnosti priveza.

Jadranje po Karpatosu je edinstvena priložnost, da občudujete pravo Grčijo, se sprostite in odkrijete vzdušje drugih časov, ki vas bo takoj prevzelo.