Jadranje združuje številna znanja, med katerimi je tudi dobra mera matematike. Med vsakodnevnim življenjem na krovu – pri uporabi opreme in sistemov ter pri rednem vzdrževanju plovila – se morajo jadralci spopasti z različnimi formulami, izračuni in merskimi enotami.

Na primer: Koliko porabi električne energije sidrni vitel ali hladilnik na krovu? Kakšen je doseg VHF-ja ali AIS-a? Koliko verige je treba spustiti pri sidranju? Kolikšna je preostala avtonomija motorja?

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil

To so vse izračuni in meritve, ki so lahko zapleteni ter tudi izkušenim jadralcem niso vedno enostavni za zapomniti. Zato je najbolje pripraviti si dober opomnik, ga zapisati in hraniti vedno pri roki na čolnu – morda v kokpitu ali pri navigacijski mizi. Poglejmo na kratko, katere formule bi moral takšen pripomoček vsebovati.

Preberi tudi: Smeri jadranja: katera jadra uporabiti?

Sidrna veriga v zalivu: pazite na pravo dolžino

Nepravilna dolžina verige pri sidranju v zalivu lahko ogrozi varnost sidrišča, še posebej, če se vreme poslabša ali je zaliv poln drugih plovil. Sidra, ki jih uporabljajo jadralci, so zasnovana tako, da nudijo največji oprijem, ko imajo določen vlečni kot. Pravzaprav bi moralo v praksi biti vreteno našega “železa” čim bolj vodoravno ali pa nagnjeno največ do 8 stopinj. Če vlečna sila preseže ta kot, sidro ne deluje pravilno in lahko zdrsne. V ugodnih razmerah, z malo vetra in šibkimi tokovi, tehnični priročniki običajno priporočajo dolžino verige, ki je 4- do 5-krat večja od globine dna.

Vendar so ti podatki pogosto podcenjeni. Če je dolžina verige le 4-kratnik globine, je oprijem sidra le okoli 55 %. Pri dolžini 6-kratnika globine naraste na 70 %, pri 8-kratniku pa že na 80 %. Zato, če želite mirno prespati in zagotoviti, da sidro deluje učinkovito, naj bo dolžina verige vsaj 7- do 8-kratnik globine dna.

Kar zadeva izračun linearne teže verige, se ta očitno razlikuje glede na kaliber (debelino) njenih členov. Vendar pa obstaja preprosta formula za pravilen izračun , ki temelji na 100 metrih verige:

P = 2,20 x C (na kvadrat)

kjer je P teža v kilogramihi, C debelina verige v milimetrih ter 2,20 fiksni koeficient.

Na primer, za verigo s kalibrom 9 mm izračunamo:

P = 2,20 × 81 (9²) = 178,2 kg (za 100 metrov verige).

To pomeni, da vsak meter te verige tehta približno 1,78 kg.

Naj bodo vrvi vedno prave dolžine

Drug zelo pomemben izračun na krovu je dolžina škot in dvižnic. Za glavno škoto je treba izmeriti razdaljo med točko škote na vozičku v sredini tračnice in pritrditvijo buma, ko je škripec popolnoma popuščen. To vrednost nato pomnožimo s številom prehodov škote v sistemu. Za dolžino škote genove lahko uporabimo približen izračun: ena in pol krat dolžina čolna. Na primer, za 14-metrsko jadrnico potrebujemo vsaj 21 metrov škote. Škota špinakerja mora biti daljša, njeno dolžino pa dobimo tako, da dolžino čolna pomnožimo z 1,8.

Da bi pa vedeli pravilno dolžino dvižnice glavnega jadra in floka, se dolžina čolna, izražena v čevljih, pretvori v metre: za 50-čeveljski čoln je na primer potrebna 50-metrska vrvica. Medtem ko mora biti višina špinakerja trikrat večja od jambora.

Radio VHF: na kakšni razdalji oddajati in sprejemati

Navtični VHF radijski sprejemniki delujejo s kratkimi radijskimi valovi (156-162 MHz) in imajo nekoliko večji domet od optičnega, ki se spreminja glede na višino oddajne antene, sprejemne antene in vremenske razmere. Oceno največjega dosega, izraženega v miljah VHF radia, pa lahko dobite s to preprosto formulo:

D = 2,5 x (Vh1 + Vh2)

kjer je D razdalja, izražena v miljah, 2,5 fiksni koeficient, H1 višina v metrih oddajne antene nad morsko gladino in H2 višina v metrih sprejemne antene nad morsko gladino. Na primer, čoln z anteno na jamboru (13 metrov) bo lahko varno oddajal do obalne postaje (antena višine 15 metrov) do razdalje 18,5 milj.

Poraba energija in elektrike? Pod nadzorom

Sodobna plovila imajo ogormno tehnoloških naprav. Za nadzor povprečne porabe električne energije na krovu – kar je koristno tudi za oceno stanja električnega sistema in odločitev o dodajanju ali odstranitvi naprav – je mogoče izračunati tokovno obremenitev (amper) vsake posamezne porabniške enote s preprosto formulo:

watt : volt = amper

Podatek o vatih posamezne naprave najdete v njenem priročniku, medtem ko so volti odvisni od napetosti na krovu (12 ali 24 V). Ko izračunate tokovno obremenitev naprave, jo je treba pomnožiti s časom delovanja.

Na primer, VHF-radio z močjo 6 W, ki deluje pri 12 V, bo porabil 0,5 A (6 ÷ 12). Če je v uporabi 7 ur na dan, bo njegov dnevni porabljeni tok znašal 3,5 Ah (amperskih ur).

Z izračunom porabe za vsako posamezno napravo na krovu in seštevanjem rezultatov lahko dobite dober približek dnevne porabe električne energije plovila.

Izračun pravilnega koraka propelerja

Kako se meri pogonska sila propelerja motorja? Ko jadrnica pluje pod pogonom, vrtenje lopatic propelerja in tekoče mase, ki jo premikajo, ustvarja in pogojuje gibanje trupa. Ključni dejavnik pri tem je korak propelerja. Če bi se propeler vrtel v trdnem telesu, bi prepotoval določeno razdaljo v enem obratu. Ta razdalja se imenuje teoretični korak propelerja.

Preprosta metoda za ugotavljanje, ali je korak propelerja pravilen, je, da med jadranjem preverite, ali motor med plovbo pri polnem plinu doseže največje število vrtljajev na minuto, ki ga priporoča proizvajalec. Če preseže to vrednost ali je ne doseže, lahko korak propelerja spremenimo, pri čemer upoštevamo, da vsaka sprememba koraka za en palec spremeni vrtilno frekvenco motorja za približno 150-200 obratov na minuto. Če nimate dovloj izkušenj, je priporočljivo poiskati pomoč strokovnjaka.

Ocena porabe goriva: kakšen je doseg?

Za oceno dosega goriva je treba poznati povprečno porabo motorja na uro. Ta podatek je vedno na voljo v uporabniškem priročniku motorja. Količino razpoložljivega goriva delimo s porabo na uro, da dobimo število ur plovbe. Če nato to število ur pomnožimo s potovalno hitrostjo, dobimo doseg v miljah. Na primer, če notranji motor porabi povprečno 5 litrov na uro, z 80 litri goriva dosežemo 16 ur plovbe (80 : 5), kar pri hitrosti 6 vozlov pomeni doseg 96 milj. Ta vrednost je le okvirna, saj nanjo vplivajo dodatni dejavniki, kot so tok, valovi itd.

Skratka, jadralci morajo opraviti kar nekaj izračunov. Pomembno je le, da poznajo pravilne merske enote in ustrezne formule – potem je vse preprostejše. Koristno je imeti povzetek v obliki preglednice, ki je na voljo posadki, saj omogoča bolj sproščeno plovbo.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil