Kdor se odpravi na morje, se zaveda kako pomembno je med plovbo opazovati nebo in poznati vreme. Pravzaprav je poizvedovanje o spremembi vremena del tistih opravil, ki jih je treba izvesti še pred izplutjem in ki bodo vplivale na načrtovanje vaše poti, vrsto jader, ki jih je treba namestiti, in celo na usposabljanje posadke. Poslušanje biltenov pred izplutjem in sidranjem je preprosta in temeljna dejavnost vsakega skiperja, vendar se je treba zavedati, da meteorološke službe niso vedno povsem zanesljive. Razlog za netočnosti je preprost: napovedi so splošne, torej narejene za velika področja in verjetno ne bodo mogle upoštevati lokalnih razmer, vključno z vetriči, ki so odvisne od posameznega območja okoli vodnega dela, v katerem plujete.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil 

Na napovedi ima velik vpliv tudi čas. Tako naprimer ima 24-urna napoved 90% gotovost, 48-urna pa le približno 70%, še starejše napovedi so posledično vse bolj grobe in ohlapne. Torej mora dober navtik razviti svoje sposobnosti opazovanja, kajti to je ključ do vsega. Če želimo biti res natančni, ne velja samo trenutno izdelana napoved, ampak tudi tista, ki se nanaša na dneve pred plovbo in nam lahko pomaga pri izdelavi napovedi za naslednje 2-4 ure tako, da jo prilagodimo naši lokalni realnosti. V tem pogledu kaže nebo tistim, ki ga znajo opazovati, številne znake bližajočega se vremena in natančno pove, kaj lahko pričakujemo. Eden od elementov, iz katerega lahko jasno razlagamo, kako se bo vreme razvijalo, so oblaki, njihova oblika in premiki.

Kako nastanejo oblaki?

Poglejmo si kako oblaki nastajajo. Da pride na nebu do pojava oblaka, se mora zrak ohladiti. Vse se začne s Soncem: ko sončni žarki segrejejo zemeljsko površino, segrejejo tudi okoliški zrak. Zrak z visoko temperaturo postane manj gost in zato se nagiba k dviganju ter ga nadomesti hladnejši, gostejši zrak. Ko se dviga po višini, temperaturni gradient okolja povzroči nižje temperature. Iz tega razloga se zrak ohladi. Ko pride do hladnejše plasti zraka, se ta kondenzira v vodno paro, ki je nevidna s prostim očesom, saj je sestavljena iz vodnih kapljic in ledenih delcev. Delci so tako majhni, da jih lahko v zraku zadržijo rahli navpični tokovi.

Razlike med tvorbami različnih vrst oblakov so posledica temperatur kondenzacije. Obstaja nekaj oblakov, ki nastanejo pri višjih temperaturah, nekaj pa nižjih. Nižja kot bo temperatura nastajanja, bolj gost bo oblak. Obstajajo tudi nekatere vrste oblakov, ki prinašajo padavine in drugi, ki jih ne. Če je temperatura prenizka, bo nastali oblak sestavljen iz ledenih kristalov. Drugi dejavnik, ki vpliva na oblikovanje oblakov, pa je gibanje zraka. Oblaki, ki nastanejo, ko zrak miruje, se po navadi pojavijo v plasteh. Po drugi strani pa tisti, ki nastanejo med vetrovi ali zrakom z močnimi navpičnimi tokovi, imajo velik vertikalni razvoj. Običajno so slednji vzrok za deževje in nevihte.

Tako razlikujemo različne vrste oblakov glede na nadmorsko višino, na kateri nastanejo; načeloma se delijo na 10 osnovnih vrst.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil 

10 glavnih vrst oblakov in z njimi povezano vreme

– Cirusi: so najvišji in tanki oblaki, ki najpogosteje naznanjajo poslabšanje vremena. Gre za raztrgane oblake, ki so brez določene oblike, pogosto so razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših velikosti. Sestavljeni so iz ledenih kristalov in se pojavljajo v višinah nad 6 km. Cirusni oblaki ne povzročajo sence na zemlji. Ime cirrus izhaja iz latinščine in pomeni »pramen las«.

– Cirokumulusi: v pogovoru jim pogosto rečemo kar male ovčice. Sestavljajo jih tanki beli kosmiči. Občutek imamo, da je nebo prikrito s čipkastim vzorcem. Tej oblaki so zelo pogosti znanilci poslabšanja vremena in prinašajo nevihte.

– Cirostratusi: visoki oblaki, ki jih sestavljajo ledeni kristali in so na prvi pogled videti kot prozorna bela tančica,zaradi katere je težko ločiti podrobnosti. Včasih je mogoče opaziti robove, saj so dolgi in široko progasti. So pa slab znak za mornarje, saj napovedujejo slabo vreme ter padavine, in sicer v naslednjih 12-ih urah.

– Altostratusi: se najpogosteje pojavljajo kot modrikasta ali sivkasta delno prosojna koprena oblačnost. Zanje je značilno, da nebo prekrijejo v celoti in vse skupaj deluje kot dvignjena megla. Oblaki te vrste so lahko zelo debeli in nevarni ter občasno povzročajo ledeno oblogo na letalih.

– Altokumulusi: ali velike ovčke so beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasenčijo Sonce. V njih se mešata voda in led. Običajno so zasenčeni in so precej bolj »zavaljene ovčice«, kroglaste ali valjaste oblike. Med seboj so spojeni ali pa tudi ne. Tej oblaki so znanilci slabega vremena: sunki vetra, deževje ali nevihte.

– Stratokumulusi: nizki oblaki, ki jih sestavlja voda, so sive ali bele barve, kroglaste, valjaste ali grudaste oblike, ki so navadno zaobljene. Ko so na vidiku, to pomeni, da se vreme najverjetneje ne bo poslabšalo.

– Kumulusi: so gostejšega videza sive barve z zelo izrazitimi sencami, tako da zastrejo celo sonce. V osnovi so vodoravni, na zgornjem delu pa imajo velike izbokline. Kumulusni oblaki ustrezajo lepemu vremenu, ko je malo vlage v okolju in malo navpičnega gibanja zraka. Sposobni so pa povzročiti nalive in nevihte, ko so na spodnjem delu temni. Na nebu se najpogosteje pojavljajo v družbi drugih vrst oblakov. Če pa se na nebu ti oblaki pojavijo sami, to pomeni, da nas vsaj še nekaj ur čaka lepo vreme.

– Nimbostratusi: so videti kot temno siva povsem sklenjena oblačna plast z različno stopnjo motnosti, to pa zato, ker se gostota spreminja v celotnem oblaku. Značilni so za spomladanski in poletni dež, v zimskem času se kažejo kot sneg. Iz te vrste oblakov padajo neprekinjene padavine.

– Stratusi: zanje je značilno, da ležijo zelo nizko (cca 450-500 metrov) ter predstavljajo brezoblično oblačno plast, iz katere pa ne dežuje (kvečjemu prši). Morda včasih iz njih samo rosi ali narahlo sneži. Ločimo med vodenimi in sneženimi, pogosto pa je to pravzaprav dvignjena megla. Ime stratus izhaja iz latinščine in pomeni »razprostirati se«.

– Kumulonimbusi: največji in najbolj masivni oblaki z velikim vertikalnim razvojem (začenši s 1.000 metri, lahko pa dosežejo celo 13.000 metrov). So veliki in gosti vodeni oblaki v obliki visokih stolpov, z ravnim spodnjim robom in razbrazdanim ali vlaknatim vrhom, v obliki perjanice ali nakovala. Ko zaledeni gornji del, mu pravimo nevihtni oblak. V naših zemljepisnih širinah so visoki tudi do 16 km in povzročajo močne ujme: točo, nevihte, silne viharje, itd. To so zdaleč najnevarnejši oblaki, ki se jih mora vsak navtik bati, predvsem zaradi sunkov močnega vetra, ki jih pogosto spremlja. Nestabilnost med dvigovanjem in padanjem povzroči nabiranje statične elektrike v oblaku. Izpraznitev te elektrike povzroči bliskanje in grmenje ter nevarnost udara strele.

Barva oblakov se spreminja na soncu oziroma v senci 

Za tiste, ki si želijo informacije o vremenu pridobiti zgolj z opazovanjem oblakov, bo zanimivo vedeti, da je dejansko senca tista, ki daje barvo oblakom. Oblaki so pravzaprav sestavljeni iz vodne pare in njihova barva je odvisna od našega položaja glede na sonce in na sam oblak. Če smo na sredini, torej pred oblakom in za soncem, se bodo ti zdeli zelo beli in neškodljivi, če pa bo namesto tega med nami in soncem prišel isti oblak, se bo zdelo grozeče temno. Skratka, s spremembo opazovalne točke zgleda vse drugače.

 

Najdi najboljše ponudbe za najem plovil