Zahodni Kikladi v središču Egejskega morja so idealna destinacija za vse, ki si želijo dopust v duhu zanimivega jadranja. Ta 7-dnevni itinerarij se prične v glavni marini mesta Atene in se dotakne nekaterih najlepših otokov tega arhipelaga kot so Kea, Kythnos in Serifos. Kar se tiče pogojev plovbe je težavnostna stopnja poti srednja, saj so razdalje med otoki relativno kratke. Upoštevati pa moramo, da so Kikladski otoki obdani s posebno razburkanim morjem, predvsem ko pihajo bolj pogosti severni ali pa močni južni vetrovi. Predlagana pot vključuje tudi številne noči na sidru za uživanje v nedotaknjenih zalivih stran od hrupa pristanišč. To je navadno zelo priljubljeno pri jadralnih posadkah, vendar če bi raje preživeli noč v marinah, je za vsak dan možno kar več ustreznih alternativ.

Dan 1, Alimos Marina (Kalamaki)

Naše križarjenje po zahodnem Kikladskem otočju se bo pričelo v glavni marini mesta Atene – Alimos Marina (Kalamaki), ki je dejansko največje turistično pristanišče v Grčiji s približno 1.000 privezi in je tudi eno najbolje pozicioniranih, saj se nahaja na južnem delu mesta, le par minut od veličastnega pristanišča v Pireju. Za številne posadke, ki plovila najemajo, je ta pristaniški objekt idealno izhodišče za križarjenja v tem delu Sredozemlja, saj je le 8 km oddaljen od Pireja in 15 km od centra mesta Atene ter 30 km od mednarodnega letališča. Prvo noč preživimo tu, zatorej predlagamo kar obisk Aten, saj gre za simbol zahodne civilizacije in kar vabi s svojo 3000-letno zgodovino. Tako si lahko ogledamo glavne znamenitosti mesta: Akropola, Narodni arheološki muzej, Bizantinski muzej, ruševine stare Agore, enkratne cerkve (Svetih Apostolov, Panaghia Kapnikaréa, kapelica Saint Demetrius Loumbardiaris), pa Olympieion (Tempelj Olimpskega Zeusa) in Panathenaic Stadium, očarljivi mestni četrti Plaka in Anafiotika, trg Syntagma. V tem mestu se z zgodovino srečamo praktično na vsakem vogalu, za koislo in večerjo pa predlagamo eno od restavracij v soseski Plaka, kjer lahko poskusimo grške specialitete: musaka, tzatziki, dolamde, souvlaki, giros, pa tudi dobro kapljico lokalne Retsine ali pa kozarček znamenitega Ouza. Tako nam bo to fantastično mesto ostalo v še lepšem spominu.

Dan 2, Alimos Marina (Kalamaki) – Otok Kythnos, 43 milj

Zgodaj odrinemo iz marine proti jugu in tako vstopimo v centralni del znamenitega Egejskega morja in torej Kikladsko otočje. Naš današnji cilj je otok Kythnos in zaliv Kolona na severozahodnem delu otoka. Do tam bomo potrebovali 2-3 ure, pri tem pa izkoristili vetrove s severa, ki ustvarjajo idealne pogoje za jadranje. Izbrani zaliv je pravšnji za kopanje ali za počitek, saj ponuja popolno zavetje, paziti moramo le na morebitne sunke s severa in da se zasidramo na pesku ter se pri tem izognemo travnikom pozejdonke. Okolje je res očarljivo. Peščena plaža deli zaliv na pol in jahte lahko ostanejo na sidru na obeh straneh plaže.

Kot alternativa je tu marina Merihas, glavno pristanišče na otoku, kjer najdemo tudi vse potrebne storitve: voda, elektrika, toalete, trgovina,.. Merichas je manjše naselje okoli slikovitega in tradicionalnega pristanišča z lokalnimi tavernami, ki ponujajo predvsem odlične morske sadeže.

Zanimivo je tudi majhno mestece Loutra na SV otoka, ki slovi po termalnih vrelcih, minerali v izvirski vodi naj bi bili dobri za vse vrste bolezni. Na otoku je precej rdeče gline, ki se uporablja za lončarstvo / keramiko in tudi strešne kritine, tako da je na mnogih strehah ravno rdeča kritina.

Zanimivost: otok je dobil ime po mitološkem kralju prvotnih naseljencev in sinu boga Apolona. Eden najbolj zanimivih krajev na otoku je naselje Dryopida, ki je bilo zgrajeno v notranjosti otoka, kar je prebivalcem dalo dodatno zaščito pred piratskimi napadi, ki so bili običajni v srednjem veku. Zelo nepričakovano, tako rekoč znotraj vasi, najdemo eno največjih jam v Grčiji t.i. Katafiki (iz besede katafigio – zatočišče po grško), iz časov, ko so jo uporabljali kot skrivališče pred pirati. V notranjosti so čudoviti kapniki.

Dan 3, Otok Kythnos – Otok Serifos, 23 milj

Tretji dan dopusta plujemo še bolj južno, proti otoku Serifos in značilni obmorski vasici Livadi. Pristanišče v tem naselju se nahaja znotraj večjega zaliva, na vzhodni strani otoka. Pristanek ob pomolu je tukaj lahko težaven predvsem v poletnih mesecih, saj je številov privezov omejeno. Zaradi sunkov severnih vetrov raje izberemo južni del pomola, a tudi tukaj moramo pri sidranju paziti na nizko vodo. Lahko pa se kot mnoge jadrnice privežemo stran od obale in z gumenjakom dostopamo do kopnega. Nikakor se ne smemo zasidrati na algah, ker v primeru močnejšega vetra ne bo držalo sidra. Enkrat, ko smo varno zasidrani, pa se odpravimo na ogled kraja Chora. Mestece je zgrajeno na hribu in ponuja impresiven pogled: hiše in ulice ohranjajo tradicijo kikladskega sloga, medtem ko vasica ponuja prekrasen pogled na zaliv Livadi in na Egejsko morje. Majhne restavracije nudijo slastno hrano in tu najdemo tudi lepe barčke za užitek ob kozarcu dobrega vina, direktno pod zvezdnatim nebom. Do naselja pelje lokalni avtobus ali pa vzamemo taxi, saj traja vožnja iz pristanišča do vasi le 10-15 minut. 

Zanimivost: otok ima kar 72 plaž, ki s svojo smaragno in turkizno vodo ter neskončnim peskom vabijo obiskovalce; med najbolj znane sodijo Ganema, Lia in Psili Ammos; če pa iščemo manj obiskane, so za nas primerne: Agios Ioannis, Avessalos, Agios Sostis in Kalogeros. Temu otoku pravijo tudi Otok Meduze, kajti grška legenda pravi, da je bil Polidekt (vladar otoka Serifos) zaljubljen v Danaë, Perzejevo mamo. Vendar se je Perzej izkazal za zelo zaščitniškega do svoje matere in kralj je to videl kot oviro. Da bi se enkrat za vselej znebil Perzeja, ga je poslal na iskanje, ki se mu je zdelo nemogoče – Perzeju je bilo ukazano, naj prinese glavo Meduze. S pomočjo Ateninega ščita, Hermesovih krilatih sandal in Hadove čelade nevidnosti se je Perzej lahko izognil Meduzinemu pogledu in ji odsekal glavo ter se z njeno glavo vrnil na Serifos. V Serifosu je Perzej z glavo Meduze spremenil Polidekta in njegove privržence v kamen. Kraljestvo je bilo nato predano Polidektovemu bratu Diktisu.

Dan 4, Otok Serifos – Zaliv Agios Stefanos, 18 milj

Današnja plovba bo dolga 18 milj in predvideva ponovni postanek na otoku Kythnos, vendar tokrat na njegovi zahodni obali. Ker plujemo proti severu, obstaja možnost severnih vetrov, ki bi lahko bili dobra priložnost, da se preizkusimo kot posadka v manevrih in v celoti uživamo v tehniki plovbe in samem bistvu jadranja. Na otoku bomo pristali v zalivu Agios Stefanos. Gre za manjše tradicionalno pristanišče, kjer lahko cel dan preživimo na plaži, ki ima oboje: pesek in kamenčke; pa tudi dovolj naravne sence, sa so na plaži raztresena velika drevesa tamariksa, kjer se lahko sprostimo v njihovi senci. Sredi plaže in na njenem severnem delu, za makadamsko cesto, je jezerce, skrito za visokim grmovjem. Tu se nahaja ribnik, ki je nastal sredi majhnega polja tik pred plažo. Videti je, da so lokalne race nad tem jezerom ravno navdušene, zato jih je zelo pogosto mogoče slišati in tudi videti kako paradirajo na plaži ali pa jo preletavajo. V eni od dveh tavern na plaži lahko okusimo lokalne dobrote in tradicionalno lokalno kinthsko hrano. Na zahodnem koncu plaže je kapela Agios Stefanos s pobeljenim kamnitim dvoriščem. V malo svetlobe, ki ostane po mraku, se vidi idilična podoba njenega odseva v morju.

Dan 5, Zaliv Agios Stefanos – otok Kea, 20 milj

Danes je naš cilj otok Kea, plovba bo kratka, le 20 milj. Namen je sidranje v zalivu Koundouros na JZ delu otoka. Gre za miren zaliv s številnimi jadrnicami in malimi motornimi čolni, ki ga redno obiskujejo. Zaliv je dobro zaščiten od severnih vetrov, zato je tudi prefektna izbira za ostati tu preko noči. Tukajšnja peščena plaža je ena najlepših in najbolje opremljenih na otoku.

Če pa bi želeli privez v marini, lahko gremo do pristanišča Vourkari, na severno stran otoka.

Sam otok je relativno majhen, vendar precej obiskan zaradi njegove bližine celini, leži namreč točno nasproti pristanišča Lavrion in je zato priljubljena destinacija Atenčanov. Glavno mesto otoka Ioulis je locirano v notranjosti otoka. Med otoškimi znamenitostmi, ki so vredne ogleda, priporočamo sledeče: arheološki muzej,  samostan Agia Anna, antična Karthea, samostan Panagia Kastriani, arheološko najdišče Agia Irini in cerkev Agia Marina z istoimenskim stolpom.

Dan 6, Otok Kea – rt Sounion, 13 milj

Zdaj je prišel čas, da zaplujemo proti rtu Sounion, zelo posebnemu kraju za prebivalce grškega glavnega mesta. Pravzaprav se ta rt nahaja nedaleč (cca 70 km) od Aten na južnem koncu Atike in je skozi zgodovino veljal za zadnji pas kopnega, ki so ga opazovali mornarji in vojaki, ko so se odpravljali bitkam naproti. 

Po grški mitologiji je na rtu Sounion Egej (tudi Ajgêj), atenski kralj, skočil v smrt s pečine, s čimer je dal ime Egejskemu morju. Zgodba pravi, da je Ajgej na obali nestrpno čakal sina. Mislil je, da je sin mrtev in se je s pečine vrgel v globino. Tezej, njegov sin, se je vračal s Krete, kjer je ubil Minotavra, pošast, bil je polčlovek in polbik. Po porazu s Kreto je namreč moral kralj Ajgej kretskemu kralju Minosu plačevati letni krvni davek, sedem mladeničev in sedem deklet, ki so jih na ladji s črnimi jadri pošiljali na Kreto, kjer jih je v labirintu požrl Minotaver. Tezej se je prostovoljno javil, da odide z darilom in poskuša ubiti zver. Z očetom se je dogovoril, da bo ob vrnitvi dvignil belo jadro, če bo preživel. Premagal in ubil je Minotavra, pozabil pa je dvigniti belo jadro.

Najzgodnejši literarni zapis o Sounionu je v Homerjevi pesnitvi Odiseja, verjetno je bila napisana v 8. stoletju pred našim štetjem. Pripoveduje o mitoloških nadlogah, ki jih je grški junak Odisej doživel na naporni 10-letni morski plovbi, ko se je vračal na rodni otok Itako v Jonskem morju iz izropane Troje. Preizkušnji, ki mu jo je domnevno povzročil Pozejdon, je bil namenjen tempelj na Sounionu. Ko so se različni grški poveljniki vračali iz Troje, je krmar ladje kralja Menelaja iz Mikenske Šparte umrl ob krmilu, ko je obplul “sveti Sounion, rt Atenski”. Menelaj je pristal na Sounionu, da bi opravili pogrebne časti zanj (sežig na pogrebni grmadi na plaži),  a grške ladje je ujela nevihta ob rtu Malea in so se razpršile v vse smeri.

Kraj ima zanimivo lokacijo direkt na morju, ki prevzame vsakega obiskovalca zaradi občutka svobode, ki jo vzbuja. Na rtu so ruševine znamenitega Pozejdonovega templja, posvečenega bogu morja v klasični grški mitologiji. Ostanki so s treh strani obkroženi z morjem. Med turisti je ta kraj zelo priljubljen. Iz Aten pa prihajajo sem gledat sončni zahod v Egejsko morje, gleda se z ruševin, kar je enkraten prizor. Poleg tega pa je tu par zelo lepih plaž npr Varkiza, Lagonisi ter Saronida in pa jezero Vouliagmeni.

Zanimivost: poleg tega da je svetovno znano arheološko najdišče, je Sounion tudi poletno domovanje Atencev. Gradnja je cvetela med letoma 1960 in 1970, tu je veliko ogromnih vil in stanovanj. Sounion je eno najdražjih območij v Grčiji, nekateri domovi so vredni nad 20 milijonov evrov. Ime slavnega romantičnega pesnika Georgea lorda Byrona je vklesano na podstavek enega od stebrov Pozejdonovega templja, menda je nastal ob njegovem prvem obisku v Grčiji na njegovi veliki evropski turi, preden je postal slaven. Byron je v letih 1810 in 1811 preživel več mesecev v Atenah, vključno z dvema dokumentiranima obiskoma Souniona. Byron omenja Sounion v svoji pesmi Isles of Greece.

Dan 7, Capo Sounion – Alimos Marina (Kalamaki), 23 milj

Zadnji dan bomo preživeli prav dopustniško: bogat zajtrk in kopanje v tem prelepem morju. Počasi usmerimo jadrnico proti naši marini Alimos (Kalamaki) , po poti se lahko ustavimo še za kakšen skok v vodo ali da se osvežimo v eni od lokalnih tavern. Prihod v marino je predviden v zgodnjih popoldanskih urah, kar nam omogoča ponovni obisk fantastičnih Aten. Ob prijetnem vzdušju tega velemesta bomo skupaj podoživeli najlepše trenutke našega križarjenja.