Jadranje po najbolj pristnem delu Hrvaške. Idealno za odklop in za spoznavanje stare duše Jadrana. Umirjeno jadranje med majhnimi otoki, osamljenimi zalivi in ribiškimi vasicami.

Najlepši del hrvaškega morja boste našli ravno tukaj, v Kvarnerju, pred Lošinjem. Tu vas bodo pozdravile jate delfinov, ki so dejansko največja kolonija na Jadranu in prosto plavajo med otoki, ki so le 100 milj oddaljeni od Trsta. Gre za pomemben del Hrvaške, ki je bil skozi stoletja zibelka pomorstva: ravno od tu so prihajale številne ladje in to je tudi dom mnogim pogumnim kapitanom in pomorščakom, kot le še malokateri na svetu. Čakajo vas ribiške vasice, zalivi z belimi kamenčki in tu pa tam kakšna “konoba”, torej tiste preproste in pristne gostilnice, kjer lahko jeste praktično na vodi.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju 

Uživajte v pogledu, kjer se medsebojno skladno prepletajo pasovi posuti s cerkvicami, ruševinami samostanov in svetilniki iz avstroogrske dobe, ki so narejeni iz belega istrskega kamna ter na drugi strani vinogradi, ki se terasasto spuščajo proti morju, v zavetju zidkov, kjer mediteranska makija boža zalive vse do morja. Tukaj vam predstavljamo predlog jadralnega križarjenja v Kvarnerju, kjer vas bo maestral (tukaj mu pravijo “maistro”) zvesto spremljal na tem čarobnem popotovanju.

1. dan, Aci Marina Pomer – otok Unije, 20 milj

Vkrcanje za to jadralsko izkušnjo bo kar v Medulinu, kjer se nahaja marina Aci Marina Pomer- skrita v zavetju širokega Medulinskega zaliva, ki ga na zahodu zapira rt Premontura, skrajni vrh Istre, in na vzhodu rt Marlera. Na premcu se po približno 20 miljah pokaže otok Unije, ki ga posadki naznanja svetilnik iz 19. stoletja. Le-ta stoji med neskončnimi oljčnimi nasadi in eno in edino vasjo, ki jo označujejo pastelne hiše s cvetočimi pergolami pod gričem Kalk.

Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem preživljajo počitnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lošinj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 površine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni množičnega turizma. Na otoku uradno živi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo število še bistveno manjše. Vsi živijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju

Lahko se zasdirate v zalivu Maračol na vzhodni obali otoka, ki je opremljen z bojami in je zaščiten pred burjo, vendar pa je nedostopen, če piha jugo. Zjutraj lahko tukaj srečate lokalne ribiče, ko se vračajo iz nočnega ribolova s polnimi mrežami rib, saj kot sami pravijo, je morje tako bogato z ribami, da ribe kar same skačejo v mreže.

Lokalno narečje kaže znake različnih menjav na otoku: od Benečanov do Turkov, od Italije do Hrvaške. Poleg potapljanja v kristalno čistih vodah in sončenja lahko uživate v izletih na kopnem med samotnimi potkami, ki se vzpenjajo med hrasti in sredozemskim grmičevjem proti vrhu hriba, kjer se nahaja majhna kapelica: popoln kraj za uživanje v soncu in v razgledu na ožino med Cresom in Istro.

2. dan, otok Unije – Mali Lošinj, 7 milj

S kratko plovbo 7 milj, ki poteka vzdolž otočkov Vele Srakane in Male Srakane ter Suska, otoka z zlatim peskom. Tako prispete na Mali Lošinj – najbolj privlačno mesto za privez na Lošinju, ki je leta 2019 zasedel prvo mesto na Guardianovi lestvici najboljših krajev za oddih po zaslugi podnebja, kulinarike in prijetnih wellness-ov, tradicije, ki sega v čas habsburških term. Tu je izredno pomembna pomorska tradicija, vendar pa tudi ladjedelništvo, saj se ta kraj sredi 19. stoletja ponašal s kar 150 jadrnicami in štirimi ladjedelnicami. Lokalna pomorska zgodovina se prepleta z zgodovino admirala Agostina Straulina (1914-2004), največjega italijanskega mornarja vseh časov, rojenega prav tukaj.

Ravno svetilnik na rtu Kurila označuje vhod v najbolj znano naravno pristanišče v zgornjem Jadranu, ki ga poleg številnih privezov obdaja enkratna parada hiš, kavarn in restavracij iz devetnajstega stoletja. To je pokrajina, posejana z agavami in bugenvilijami, palmami, pomarančami in limonami, ki prav izpopolni pogled na morsko obalo.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju 

Znamenitosti, ki privlačijo turiste iz različnih koncev sveta je več, izpostaviti pa gre zagotovo muzej Apoksiomena, posvečen grškemu bronastemu kipu športnika. Kip je na morskem dnu pri otoku Lošinju na globini 45 metrov našel turist iz Belgije leta 1997. Apoksiomena so leta 1999 dvignili iz morja, na dnu katerega je bival skoraj dve tisočletji.

Dišeči otoški vrt je še ena posebnost otoka, ki je vreden obiska. To je v bistvu drevesnica otoških zdravilnih rastlin v Malem Lošinju. Ob vodenju strokovnega vodnika se lahko seznanimo z bogato floro otoka ter zdravilnimi učinki rastlin. V vrtu raste več kot 350 vrst samoniklih dišavnic, ki bogatijo lošinjsko-creško otočje. Več kot 100 teh alohtonih rastlinskih vrst izpopolnjuje celotno vrtno sliko dišavnic. Iz vrta se razprostira čudovit pogled na najlepše lošinjske uvale, sega pa vse do planine Velebit. V večernih urah, natančneje med 18.00 in 23.00, lahko obiskovalci poskusijo domače prehrambene izdelke, medtem ko v trgovinici lahko kupimo originalen otoški suvenir kot npr. morska sol z začimbami, mirtin liker, dišavni rastlinski liker „ Moj otok”, dišavne vrečke, limonin liker, lošinjski čaj in druge posebne artikle.

3. dan, Mali Lošinj – Veli Lošinj, 3 milje

Tretji dan tega čudovitega jadranja po Kvarnerju vas bo popeljal do kraja Veli Lošinj, ki je kljub svojemu imenu manjši od Malega Lošinja in obsega le nekaj ribiških koč in župnijsko cerkev Sv. Antona Puščavnika. Značilnost Velega Lošinja so predvsem vrtovi in ​​notranji parki v razkošnih vilah nekdanjih kapitanov, lastnikov ladij in bogate gospode. Do vrtov se dostopa skozi “portune” – tipična kovana vrata: v teh vrtovih raste preko 80 vrst aromatičnih zelišč, ki so jih v Veli Lošinj prinesli mornarji, ko so se vračali iz njihovih potovanj. Veli Lošinj je leta 2008 dobil tudi nagrado Modri cvet za najbolj urejeno mesto na območju Jadrana. V neposredni bližini Velega Lošinja leži malo ribiško pristanišče Rovenska, ki privablja pozornost s svojo prekrasno plažo, ribiškim ambientom, tradicijo ljudi, ki so svoje življenje posvetili morju in neposrednemu dotiku z naravo.

Če želite uživati ​​v miru, se lahko zasidrate pred otočkom Oruda, ki se nahaja pred Velim Lošinjem. Na tem območju živi zelo velika kolonija delfinov, ki jih je zlahka opaziti med postanki ali med prečkanjem tega morskega odseka.

4. dan Veli Lošinj  – Ilovik, 8 milj

Dvignite sidro in zaplujte proti jugu. Po kratki plovbi boste prispeli na otok Ilovik, ki je prvotno imel ime Tovarnjak (od tod prihaja tudi italijanski naziv Asinello), potem pa so ga po njegovih tleh poimenovali Ilovik. Obala je dostopna z vseh strani in je zelo razčlenjena s številnimi zalivi in ​​zalivi. Pristanek v edinem pristanišču je možen le za plovila z ugrezom manj kot 2 metra. Lahko pa se zasidrate tik pred pristaniščem in uporabite gumenjak za izkrcanje. Celotno morsko dno okoli otoka je pravzaprav peščeno z globino približno 10 metrov in prekrito s pozejdonko. Največji zaliv s peščeno plažo je Paržine na jugovzhodni strani otoka.

Morje okoli otoka je tudi precej bogato z ribami in s kakovostno modro in belo ribo. Na celini vas bodo pričakale različne ribje restavracije z oradami, lignji, brancini in včasih jastogi.

Za Ilovik pravijo, da je otok cvetja, ker skoraj okrog vsake hiše cvetijo oleandri, palme, vrtnice in drugo cvetje, specifičnost otoka pa so visoka drevesa evkaliptusa. Zaradi zelo dobrega pomorsko-prometnega položaja se Iloviški kanal že od nekdaj koristi za sidranje in zato na otokih najdemo sledi različnih zgodovinskih obdobij. Najstarejše sledi naselij so od ilirskih plemen Liburnov. Otoki so bogati z rimskimi najdbami. Vidimo ostanke zidov, numizmatične primere, sarkofag, v bližini je tudi podmorsko arheološko najdbišče. Zidovi, ki so danes okrog pokopališča, so iz 11. stoletja. Na tem mestu je bil zgrajen benediktinski samostan, pred tem pa je tu bila verjetno bizantinska utrdba.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju 

 

5. dan, Ilovik – Premuda – Pag, 25 milj

Z ugodnim vetrom vas čaka do naslednjega cilja (otok Premuda) le ura plovbe. Gre za otok z istoimenskim naseljem v Zadarskem arhipelagu. Leži jugovzhodno od Silbe, od katere ga deli Silbanski kanal in severozahodno od Škarde v srednji Dalmaciji. Otok s površino 8,66 km² ima obalo dolgo 25,731 km. Najvišji vrh na otoku je 88 mnm visoki Vrh. Na Premudi je le nekaj izvirov tekoče vode (v zalivu Loza), drugače pa otok nima vodnih virov. Pokrit je z makijo in borovim gozdom.

Številni zalivi, največja med njimi Premuda in Zaporat na jugovzhodni obali otoka, nudijo dobra zaklonišča jadrnicam in manjšim ladjam pred burjo. Premuda je tako atraktivna destinacija za številne aktivnosti v vodnih športih, predvsem potapljanju,  kajti v bližini se nahaja znana »morska špilja«, t.i. Katedrala. Najtežje dosegljiva pa je največja potopljena ladja na Jadranu, 152 m dolgi Szent Istvan, ki so ga okoli 10 navtičnih milj od otoka Premuda potopili leta 1918. Jeklena pošast ni odprta za turistične potope, pred vsiljivci pa jo ščiti tudi globina 66 m in težko dostopen položaj na odprtem morju.

Edino otoško naselje Premuda leži na severnem delu otoka in tu živi le 61 stalnih prebivalcev (popis 2011). Predlagamo privez v slikovitem pristanišču Krijal, v bližini katerega naletite na cerkvico Sv. Krijak in pokopališče ter trgovinico, po par korakih pa ste že v eni izmed 2 restavracij, ki vabita z bogato kulinarično ponudbo – postregli vam bodo s svežimi ribami in dobrotami izpod peke ter seveda s kozarčkom dobrega vina.

Najstarejši pisni viri omembe otoka segajo v antični čas, kjer ga v t. i. Tabuli Peutingeriani iz 3. stol. imenujejo Pamodos. V rimskem času so bili na otoku kamnolomi, v 7. stoletju so ga imenovali Primodia, kot Primus ali prvi na vstopu v zadrski kanal iz severozahodne smeri. Iz tega imenovanja izhaja tudi današnje ime otoka. Pod imenom Premuda je otok zapisan v zadrskem katastru že leta 1421. Starih cerkvenih knjig ni na otoku, saj jih je verjetno župnik, ko je odšel v svoje župnišče na Silbo, odnesel s seboj. Glagoljaši so na otoku odigrali odločilno kulturno in politično vlogo. Prebivalci Premude so bili v letih od 1559 do 1685 izpostavljeni napadom turških gusarjev, zato so leta 1661 vzpostavili otoško stražo na današnjih pozicijah Straže in Šintinela. Gusarstvo se je pojavljalo vse do začetka 18. stol. (1714–1718), ko so okoli otoka ropali ulcinjski fusti (hitre in lahke ladje), za njimi pa še senjski gusarji. Novi prebivalci so začeli naseljevati otok od sredine 18. stol. ki so na Premudo prišli ljudje iz Oliba, na Olib pa so se naselili v 15. stol., ko so bežali pred Turki iz Cetinske krajine. Leta 1760 je tako Premuda imela že 322 prebivalcev. V dokumentu iz leta 1501 se prvič omenja ribiška dejavnost na Premudi, predvsem zaradi spora z otokom Ižom okoli ribiških pošt. Z ribištvom pa se je razvilo tudi ladjedelstvo, ki je propadlo s pojavom parnikov in povzročilo drugi večji val preseljevanja. Že leta 1867 je otok dobil prvo osnovno šolo, v 19. stol. pa tudi čitalnico. Z Rapalskim dogovorom iz leta 1920 je Zadar pripadel Italiji, zadrski otoki in z njimi tudi Premuda pa Kraljevini SHS. To je bil čas trpljenja in izolacije, saj je otok izgubil stoletja dolgo kulturno in gospodarsko središče, povezave s kvarnerskimi otoki in Istro, ki so bili tudi pod italijansko oblastjo, pa so bile izredno težavne. Otok je doživel nov eksodus, gospodarsko središče otoka pa je postala sosednja Silba. Druga svetovna vojna je močno zarezala v življenje preostanka otoškega življa in ga še zmanjšala. Leta 1961 je bila ukinjena tudi ribiška zadruga.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju 

Le nekaj ​​milj od otoka se iz prozornih voda dvigajo skale – otočki, imenovane Greben (Zapadni, Srednji, Južni), ki so bele od apnenca in sive od lišajev. Medtem pa vas otok Silba pričaka s svojimi številnimi zalivi in lepmi peščenimi plažami. Na zahodnem delu otoka so to zalivi: Pocukmark, Luka, Sv. Ante, Mavrovo, Lojišče in Pernastica, na vzhodnem delu pa: Sotorišće, Draga in drugi. Ob krajšem postanku si lahko ogledate delno ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja. Silba je bila sicer naseljena že v rimski dobi, takrat se je otok imenoval Selbo. Od leta 1091 je bil v posesti zadarskega samostana sv. Marije. V 15. stol. pride v posest Benečanov, ki pa so ga dali v zakup zadarskim fevdalnim družinam. V 17. in 18. stol. naselje Silba postane mesto, poznano po dobrih mornarjih. V drugi polovici 19. stol. pa prične mesto v razvoju stagnirati. Župnijska cerkev Gospa od Karmena postavljena 1752 je pripadala frančiškanskemu samostanu, ki so na otok prišli leta 1680.

Točno nasproti Silbe pa se v obliki lune razteza otok Pag, v morju modro-zelenih barv in razgibano obalo, ki jo na severni konici zaliva burja. Lahko se zasidrate v turkiznih vodah plaže Caska, kjer se pas peska razteza nad rimskim mestom, potopljenim v potresu leta 361 n. št., in se tako izognete 2 milji oddaljeni Novalji, ki jo predvsem v poletnih mesecih popolnoma preplavijo turisti. Tu se med vinogradi skriva odlična restavracija butičnega hotela Boškinac z Michelinovo zvezdico 2020, ki ponuja tradicionalno kulinariko s sodobnimi elementi.

Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) gojijo vinsko trto in sadje.

V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi (današnji Caski), Novalii (Novalji), in manjših objektov v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod; postavili so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij. V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je doživel usodo drugih dalmatinskih otokov in postal del avstrijskega cesarstva.

Tu proizvajajo tudi kvaliteten in izjemno cenjen trdi ovčji paški sir. Zraven se prileže okusna paška jagnjetina, paški pršut, belo vino, travarica in domači prošek. V benediktinskem samostanu Sv. Margarite še danes po tajnem receptu pripravljajo tradicionalno trdo pecivo, baškotin. Poznan pa je tudi izjemno zdravilen kaduljin med, ki ga pridelujejo po otoških vasicah.

Najbolj znamenita pohodniška točka je vsekakor ˝Paški trokut˝ s katerega se razprostira prelep pogled na Velebitski kanal in Paški zaliv hkrati. Gre za fenomen oz. megalitski odtis, ki se nahaja le nekaj kilometrov od Novalje. Na enakokrakem trikotniku velikosti 32 x 32 x 22 metrov lahko opazimo zanimive sledi, ki jih nekateri povezujejo s pojavi NLP-jev na celotnem območju otoka. Obisk te znamenitosti zahteva malo spretnosti, saj se pot vije po dokaj ostrih skalah in kamnih kjer ni utrjene poti.

6. dan, Pag – Cres, 35 milj

Zjutraj se pripravite izpluti čim prej, ker vas čaka že naslednja destinacija – čudovit otok Cres, ki je izredno bogat z rastlinjem. Tu se lahko privezete v ACI Marina Cres ali v manjših pristaniščih kot npr Valun, Martinsćica, Osor in drugi. Cres ponuja dolgo in raznoliko obalo, s številnimi očarljivimi zalivi in uvalami na eni strani in s privlačnimi strmimi pečinami na drugi strani. Najlepša plaža na otoku je porav gotovo Sv. Ivan (Lubenice). Zasluži si ogled tudi jama “Plava grota” s čudovito modro laguno in plaža Mali Bok, blizu kraja Orlec. Ta prodnata plaža je zaščitena z visokimi pečinami, ki obiskovalcem ponujajo sproščujočo senco, kot nalašč za vroče poletne dni.

Najdi najboljše ponudbe za najem plovila v Kvarnerju 

Med glavne značilnosti otoka Cres štejemo slikoviti beneški stolp krožnega tlorisa iz 15. stoletja in je hkrati tudi edini stolp, ki se je ohranil od prvotno štirih stolpov ter obrambnega obzidja, ki je nekdaj obdajal in varoval mesto.  Mesto ima še druge številne kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so severna mestna vrata, južna mala mestna vrata, cerkev sv. Marije Snežne, frančiškanski samostan, benediktinski samostan, palača družine Petris, cerkev sv. Marije Magdalene, steber s kapitljem iz 7.-8. stoletja, ki je tudi najstarejši srednjeveški umetnostni spomenik v mestu.

Na otoku je vredno ogleda tudi naselje Beli – rimsko naselje Caput Insulae. O obstoju pomembne rimske naselbine na tem območju priča zbirka rimskih epigrafov, ki jih je v 18. stoletju zbral škof Dinarizio. Na zahodni strani mesta, nad globoko grapo, je še danes v uporabi rimski most iz istega obdobja. Stara cesta prečka most od nekdanjih mestnih vrat proti jugu.

Poleg omenjenih krajev se splača obiskati tudi zgodovinsko vas Lubenice, ki slovi po odlični lokaciji na 378 metrov visoki pečini in ponuja čudovit razgled na istrsko obalo. Rimsko naselje Hibernicia je bilo nekoč v celoti obdano z obrambnim obzidjem, katerega ostanke, pa tudi ostanke mestnih vrat, lahko vidimo še danes. Glavne znamenitosti so še cerkev Sv. Antona Puščavnika z zvonikom, muzej volne, cerkev Blažene Device Marije ter manjši cerkvici Sv. Jakoba in Sv. Nedelje.

7. dan, Cres – Medulin (Aci Marina Pomer), 25 milj

Jadralna pustolovščina po zahodnem Kvarnerju se bliža koncu in zato priporočamo še obisk čudovitega Medulina in otočkov Ceja, Levan in Bodulaš. Zanimivi so tudi mlini na veter ob obali, ljubiteljem zgodovine pa zagotovo gre omeniti arheološko najdišče Vižula z ostanki rimskih vil, privržence narave pa bodo privlekli ribniki naseljeni z racami.

Kot vidite je tukaj res mnogo za obiskati in doživeti, vendar časa nam tokrat zmanjkuje. Torej, ta dopust se je zaključil, vendar za naslednji se lahko pripravite tako, da zabeležite vse, kar tokrat niste utegnili pogledati. Za zdaj pa nosite domov polno torbo spominov in prav gotovo kakšno zanimivo anekdoto s tega čudovitega jadranja.