Amalfijska obala in Partenopsko otočje so eni od najlepših krajev na svetu: nemogoče je, da ne naredijo vtis na obiskovalce, saj je njihovo naravno, precej divje okolje obdano tako z zelenjem, a hkrati tudi s skalami ob sami obali, ki strmo spuščajo v morje. Pogled vam tukaj kradejo gorske vasice s pisanimi hiškami in čudovite terase posejane z nasadi limon, ki krasijo strma pobočja, domačini pa vas sprejmejo z neverjetno toplino. To je kotiček Tirenskega morja, ki je še lepši in bolj slikovit, če ga raziskujete na krovu jadrnice, saj vam zagotavlja res pravljično izkušnjo.

 1. dan, Salerno (vkrcanje)

Salerno je popolna štartna točka za to križarjenje, ki nas bo vodilo k odkrivanju čudovite dežele, saj ima veliko marino, ki nudi širok spekter storitev. Tukaj bomo preživeli prvo noč, za tem, ko se pobližje spoznamo z jadrnico in ko poskusimo lokalne specialitet v eni od tipičnih restavracij.

2. dan , Salerno-Cetara-Maiori-Minori, 9 milj

Končno štart! Zahodno od vhoda v veliko pristanišče Salerna plujemo mimo kraja Vietri sul Mare, ki je svetovno znano po proizvodnji keramičnih in lončarskih izdelkov, ponuja pa tudi zanimivo staro mestno jedro prepleteno z uličicami in starodavnimi zgradbami. Po 3.5 miljah prispemo v kraj Cetara, značilno ribiško mestece znano po svoji kuhinji, ki temelji na sardonovi omaki. Tukaj je obala skalnata z manjšimi peščenimi zalivi, kjer ob lepem vremenu 10-metrska globina omogoča sidranje skoraj povsod. Kot alternativa je privez v majhnem mestnem pristanišču, ki sprejme do 50 plovil (max 13 metrov) in nudi storitve prevzema odpadkov, vodo, elektriko, prhe in toalete. 

Le miljo stran se nahaja tisočletna vasica Erchie, ki je skozi čas bila priča različnim zgodbam o piratih in pomorskih bitkah. Tukaj je na skali starodavni Saracenski stolp t.i. La Cerniola, kvadratnega načrta s terasami in čudovitim pogledom na morje. Na poti proti severu se gre mimo ščetinastega in strmega Capo d’Orso, kjer menda buči, ko morje silovito stopi med skale. Ne pozabite, da se tukaj morsko dno nahaja na kar 20 in več metrih globine z izjemo majhnega zaliva pri rtu, kjer bomo odvrgli sidro.

Nadaljujemo pot mimo bližnjih krajev Maiori in Minori, dva majhna obmorska bisera s presentljivo pokrajino, brezčasnim vzdušjem in ponudbo hrane in vina najvišje kakovosti. Mandrač v mestecu Maiori šteje 115 privezov za plovilo do 15 metrov, od tega je 5 predvidenih za tranzit do 48h. Storitve, ki jih tukaj nudijo so: toaletni prostori, priključki za vodo in elektriko, prevzem  odpadkov,  privezi in gasilska služba. Tukaj si je zagotovo vredno ogledati najprej lepo plažo, eno največjih na amalfitanski obali ter Grotta Sulfurea (Žveplena jama) in Grotta di Pandora (Pandorina jama), ki sta dosegljivi zgolj z morja. Medtem ko v mestecu Minori, ki ji pravijo tudi “Obalni raj” zaradi dokaj svežega podnebja in terasastih gričev zasajenih z limonami in trto, obiščite Baziliko Svete Trofimene, romansko vilo iz 1. stoletja n.št. z ogromnim atrijem (kar 2.500 m2), bazenom in termalnim objektom, lahko pa se sprehodite do srednjeveške vasice Ravelllo na vrhu hriba polnega vrtičkov, ki ponuja fantastičen razgled na zaliv.

3. dan , Minori-Amalfi, 2,5 milj

Z manj kot miljo navigacije priplujemo do mesta Amalfi, ki je bilo nekoč ena izmed 4 močnih pomorskih republik (poleg Genove, Pise in Benetk) in je po njem poimenovana celotna obala. Marina, ki se nahaja takoj izven mesta, ima kar 300 privezov in nas bo z veseljem gostila čez noč. Lepota mesta Amalfi je mednarodno priznana, saj je že od leta 1997 pod okriljem Unesca in tako predstavlja kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva. Da bi lahko v celoti uživali v tem mestu, se preprosto izgubite med tesno posejane hiše na strmih pobočih, pri katerih je čutiti arabski vpliv, saj si podobno kot orientalski souk-i (lokalne tržnice) sledijo skozi labirinte uličic in stopnic. Kot eno glavnih zanimivosti si lahko ogledate tudi katedralo Svetega Andreja Prvega, ki je bila zgrajena v bizantinsko-normanskem slogu (9-10 stoletje) ter kasneje obnovljena v baročnem stilu v 18. stoletju. Pred stolnico se razteza čudovito stopnišče in bližnji samostan “Chiostro del Paradiso”, ki se ponaša z znamenitim križnim hodnikom. Ne zgrešite Muzej arzenala, saj je tu shranjena pomorska zgodovina republike Amalfi in ne pozabite na Smaragdno jamo (Grotta dello Smeraldo) z enkratno zvitimi kamninami, ki jih je mojstrsko obdelala morska voda in s prosojno turkizno barvo, ki jo daje svetloba, ki se odbija od morske gladine in pronica v kamnito notranjost jame.

Nujen je ogled lepega počitniškega letovišča Conca dei Marini, kjer je v stolpu na skalah dopustovala tudi Sophia Loren. Očarljiv zaliv je vkleščen med tipične hiše z belimi oboki iz 17. stoletja in le-ta ponuja peščeno dno do 14 metrov globine. Še ena pravljična postojanka je Furore, presentljiv fjord z majhno vasico, ki spominja na jaslice, medtem ko je naselje višje na hribu in mu pravijo “poslikana vas”. Z razburkanim morjem in valovi, ki se zaletavajo v notranjost fjorda z vso z močjo, pridobi ta kraj resnično poseben čar.

4. dan , Amalfi-Positano, 7,5 milj

Če plujemo še približno miljo proti severu, se lahko četrti dan zasidramo in skočimo v morje v  odprtem zalivčku s peščenim dnom – Marina di Praia, ki je še ena zanimiva ribiška vasica na skalah; nadaljujemo mimo Capo di Praiano in po 2 miljah pridemo do vrhunskega mesta Positano. Pred mestom je obrežno pristanišče, vendar je pristanek dovoljen le hidrogliserjem in trajektom. Lahko se pa zasidramo na polju boj (150 mest) v bližini marine Grande ali pa se približamo plažam Arienzo, Fornillo in Laurito.

Positano je letovišče že od časa rimskega cesarstva. S svojimi belimi hišicami, ki se spuščajo proti morju in so zbrane okoli cerkve Svete Marije Assunte iz 13. stoletja, ukrade srce vsakemu obiskovalcu. Mesto se dejansko razprostira po dolini in dveh grebenih, sestavljeno je iz ozkih uličic, osupljivih stopnic in lokov, kjer so umeščeni trendovski klubi, obrtniške trgovine in butiki znanih blagovnih znamk. Plaža z ribiškimi čolni na suhem in s slikarji, ki dajejo vse od sebe, da bi na platno ujeli ta autohtoni trenutek – vse to zaokrožuje sliko mesta. Tu se lahko posvetimo nakupovanju, sproščanju in sprehajanju ob obali. Na tem področju je znana romantična Pot zaljubljenih (Sentiero degli Innamorati), ki gre od plaže Grande vse do plaže Fornillo; lahko se tudi odpravite raziskovati jamo “Vrata” (La Porta) ali pa se sprehodite med uličicami, polnih trgovin, barov in strmih potk, ki vodijo proti morju. Vredna obiska je ravno tako tudi Punta Campanella, ki pa je zaščiteno morsko območje, zato je dobro upoštevati in spoštovati veljavne zakone, omejitve in prepovedi še preden vstopite v njena bujna pobočja mediteranskega grmovja, ki dobesedno padajo v morje. Plezanje po teh dišečih poteh vas nagradi z veličastnim razgledom na Neapeljski zaliv in na Sorrento, mesto vrtov.

5. dan, Positano-Capri, 15 milj

Po vznemirljivi Amalfijski obali in pogledih na Neapeljski zaliv je nastopil čas za jadranje in za odkrivanje 3 otokov, ki sestavljajo čar tega območja. Začnimo z najbolj romantičnim  in mondenim otokom – otok Capri, ki je v prejšnjih stoletjih osvojil tako rimske cesarje kot danes hollywoodske zvezde. Sidranje na tem otoku je vse prej kot lahka naloga. Marina Piccola (majhna marina) je odprto sidrišče, ki gleda na majhno naselje polno restavracij in barov. Od tu je redna avtobusna povezava do mesta. Zagotovo se je ob lepem vremenu bolje zasidrati tukaj kot v Marini Grande (velika marina), kjer se težko najde prosti vez. Enkrat, ko je jadrnica privezana, zadostuje tudi vožnja z gumenjakom okoli otoka, saj se dejansko takoj začuti ta čudovit otok. Že sam obris otoka ne more pustiti nobenega ravnodušnega – takoj sta vidni 2 visoki skali, potopljeni v kristalno morje (t.i. Faraglioni), ki sta postali simbol lepote Capri-ja ali pa veličastno zapeljiva Azurna jama (Grotta Azzurra) – votlina, za katero je značilno vodno zrcalo v izraziti svetlo modri barvi.

Za vse ostalo pa je Capri lepši na kopnu kot ob obali in osvaja obiskovalce s pobeljenimi hišami, starodavnimi uličicami, panoramsko vzpenjačo, osrednjim trgom s filmskim vzdušjem in s specifično mešanico luksuznih hotelov, prefinjenih restavracij, butikih znanih oblikovalcev, dih jemajočimi terasami in zgodovinskimi vilami s pogledom na morje.  Pravtako se je vredno sprehoditi po poti “Tragara”, ob tem pogledati obrtniške trgovinice ter se ustaviti na ogled hiše “Casa Malaparte”, ki je še vedno zgled briljantnega pristopa k življenju in simbolizira integracijo med racionalistično modernostjo in naravnim okoljem.

6. dan, Capri-Procida, 14 milj

Procida je najmanjši otok, a tudi najlažje dostopen ter znan po tem, da je bila ravno tu postavitev slavnega filma Poštar (“Il Postino”), ki ga je režiral in v njem igral Massimo Troisi. Ta otok je prijetno pristen s svojimi ozkimi ulicami, ribiškimi čolni, mačkami, stopnišči in zelo razčlenjeno obalo. Da ne omenjamo njenih nizkih in pisanih hišk in zgodovinskih zgradb, ki dosežejo vrhunec z opatijo Nadangela Mihaela na 90 m nadmorske višine na vrhu rta “Terra Murata”. Zasidrate se v pristanišču Chiaiolella, od tu se zlahka pride do otočka Vivara, ki je naravni rezervat točno nasproti plaže Ciracciello. Obala otoka Procida je na nekaterih delih nizka in peščena, medtem ko se na drugih strmo spušča v morje. Vzdolž obale je veliko plaž in zalivov, kjer se da ustaviti na sidru za kopanje v kristalno čistem morju, saj vse plaže spadajo k zaščitenem morskem območju “Regno di Nettuno” (Neptunovo kraljestvo). Priporočamo sidranje pred krasno plažo Chiaia.

Vsekakor ne gre zamuditi čudovit obalni pas “Cala di Corricella”, kjer je možno sidranje in se nahaja tik poleg istoimenske ribiške vasice, ki ji prevladuje dvorec in kjer se je čas praktično ustavil. Nujen je tudi sprehod po rtu “Terra Murata”, s katerega se ponuja enkraten pogled na Neapeljski zaliv in je moč občudovati srednjeveške utrdbe in območje nekdanje Neapeljske Republike iz leta 1799.

7. dan, Procida-Ischia-Salerno, 50 milj

Sedmi dan odplujemo proti otoku Ischia. Zadostuje 1 ura plovbe do največjega otoka v tem arhipelagu. Tu najdemo prekrasna zgodovinska središča, starodavne ribiške vasice, vinograde in bujne vrtove, vendar pa otok slovi po naravnih termah /kopelih znanih že iz antičnih časov. Sama obala otoka je zelo raznolika: bele peščene plaže se izmenjujejo s skalnatimi zalivi, ki so bogati z morskim rastlinjem in mediteranskimi ribami. Za sidranje je veliko možnosti: poleg glavnega otoškega pristanišča, ki je tudi eden najbolj zaščitenih v zalivu, se lahko uporabi marina Casamicciola (Cala degli Aragonesi) oddaljen približno 1,5 milj zahodno od glavne luke ali pa marino Forio na vzhodni strani otoka. Vendar pa je eno najbolj slikovitih sidrišč zagotovo pred majhnim mandračem Sant’Angelo, ki velja za enega najbolj očarljivih krajev na celotnem otoku. Zaliv je sicer precej odprt na jugu, jugovzhodu in vzhodu, vendar pa dobro zaščiten z zahod in severozahoda. Območje sidranja je izredno veliko in lahko sprejme številna plovila. Mestece Sant’Angelo je zelo prijetno, malce spominja na Portofino in si definitivno zasluži obisk, vsaj za kratek užitek na plaži z naravnimi termalnimi vrelci ali pa za sprehod po ozkih ulicah, ki se med hiškami pastelnih barv vzpenjajo vse do razgledne točke, s katere lahko občudujete čudovit pogled na zaliv.

Veliko krajev na otoku Ischia si res morate ogledati: Ischia Porto, Ischia Ponte, Casamicciola Terme, Forìo in Lacco Ameno na severni obali. Med najlepše plaže štejemo Maronti, zaliv Sorgeto, ribiško plažo (“la spiaggia dei Pescatori”), zaliv San Montano in Punta Caruso.

Šele, ko bodo oči napolnjene s toliko lepote, ki jo lahko zaužijemo le na tem križarjenju po Amalfijski obali, bomo pripravljeni zapustiti te prelepe otoke in se vrniti v Salerno, do katerega nas loči še 40 milj jadranja. Spremljalo nas bo spoznanje, da se bomo semkaj zagotovo še vrnili.