Ženske in jadrnice? Sodeč po vse večjem številu žensk, ki so v zadnjih letih izbrale jadranje in tovrstne počitnice, bi lahko rekli, da morje še nikoli ni bilo tako rožnato. Skratka, zdi se, da se je stari kliše plovbe kot ekskluzive za moške in morske volke, dokončno upokojil. Statistični podatki potrjujejo ta trend, zlasti število čarterskih rezervacij žensk, ki je zdaj preseglo število moških, in sicer vsako leto več kot 50 odstotkov.

Vse več je žensk, ki se odpravijo na jadranje, ki med počitnicami najamejo plovilo, ki so vpisane v specializirane skupine na spletu, ki animirajo razprave in namenske klepete na družbenih omrežjih. Od česa pa je ta pojav odvisen?

Tiste navigatorke, ki so tlakovale pot do morja…

Razlogi za tak uspeh ženskega jadranja so različni. Zagotovo gre za trend, ki odraža splošen razvoj žensk v sodobni družbi, ki jo zdaj vidi kot aktivni subjekt in junakinjo, če ne celo kot pravo vodilno v številnih sektorjih družbe in trga, vključno seveda s športom in dejavnostmi, povezanimi s prostim časom in naravo. Potem je tu še vpliv številnih žensk, ki so dosegle vodilne vloge, veliko prepoznavnost in naslovnice časopisov na jadralskem področju. Med njimi lahko izpostavimo Isabelle Autissier – prvo žensko, ki je sama potovala po svetu na krovu jadrnice, ali pa britanko Ellen MacArthur, ki se je pojavila v svetu oceanskih regat že od malih nog in je svetovna hitrostna rekorderka pa še izredno mlado Laura Dekker – nizozemko, ki je pred nekaj leti zaslovela po tem, da je popolnoma sama obplula svet, ko je imela šele 15 let.

Jadranje kot življenjska šola

Poleg regat in športnih podvigov na morju so tu tudi ženske, ki so številnim kolegicam preprosto približale jadranje zaradi duha avanture in radovednosti, zaradi želje po spoznavanju sveta z nove in očarljive perspektive. Kot na primer italijanka Erica Giopp, ki se je pri 26-ih letih odpravila na svoje potovanje, ki ga je poimenovala barka-stop (avtostop po morju) in tako prepotovala 17.000 milj po svetovnih morjih. Izdala je knjigo “Un anno in Barcastop” (žal ni prevedena v slovenščino), nekakšen potovalni dnevnik, kjer vabi čisto vse, da živijo življenje dan za dnem in uživajo v bistvu. Knjiga je postala uspešnica in je zagotovo vplivala na številne druge ženske in dekleta ter jih prepričala, da poslušajo njen nasvet in morda stopijo na krov vsaj ene manjše jadrnice.

Svoboda, dogodivščine in samoodkrivanje so najmočnejše privlačnosti jadranja

V resnici vse te navigatorke pravijo, da so jadrnice in plovba močna sredstva, ki izvabijo najboljše iz vsakega, tako tudi iz žensk. Kamor ženska ne pride s fizično močjo, to kompenzira z intuicijo, inteligenco in s svojo izredno čutnostjo. Kaj pa točno iščejo ženske navigatorke? Zagotovo jih tako kot njihove moške kolege pritegne izjemen občutek svobode, ki ga človek zadiha na jadrnici, tesen stik z naravo ter iskanje sprostitve. Pa tudi želja uspeti sama, dati sebe na preizkušnjo, povečati svojo samozavest v tem okolju, ki je včasih tudi sovražno in izzivalno, tako kot morje samo. Križarjenje z jadrnico je za mnoge ženske način, da najdejo sebe, se postavijo na noge in se odprejo svetu.

Za samske in za mlajša dekleta so počitnice na jadrnici tudi sinonim za zabavo, lahkotnost in potrebo po odklopu. Življenje na krovu je za ženske pogosto garancija za popolno dobro počutje in izkušnja, ki jo pogosto povezujejo z dopolnilnimi dejavnostmi, kot so treking, joga ali potapljanje.

Za ženske na krovu je pravi poudarek na odgovornosti

Zagotovo pa ženske na krovu iščejo več udobja kot moški. Želijo si čisto, prijetno in dobro urejeno notranjost, kuhinja in kopalnica morata biti v popolnem delujočem stanju in vedno pospravljeni. Ne smejo manjkati naprave, ki olajšajo življenje na krovu: hladilnik, zmrzovalnik. Gotovo pa je, da ženske, ki se vkrcajo na jadrnico, ne želijo biti več le gostje in prepustiti manevre in fizično delo moškim. Želijo prevzeti krmilo, slediti GPS-u, privezati jadrnico, naučiti se tehnik upravljanja tudi v slabem vremenu, upoštevati stroga varnostna pravila. Navsezadnje je tako tudi prav, saj je življenje na jadrnici sestavljeno iz tega in so vsa ta opravila resda najbolj zapleten in naporen del, a tudi najbolj nagrajujoč. Jadrnica ponuja možnost biti avtonomen in svoboden, hkrati pa se človek tu zave pokrajine in moči narave, svojih sposobnosti in možnosti na morju.

In to naj bo tudi opozorilo za moške, ki danes gredo na jadrnico z ženskami: treba je razbiti stare klišeje iz preteklosti in dati vedno več prostora ženskam, da se čim več naučijo in bodo lahko avtonomne, če bi se karkoli zgodilo oziroma da so v pomoč v številnih kritičnih trenutkih, s katerimi se srečujemo med jadranjem.